So tekme in bila je tekma. Kakorkoli obrnem, včerajšnja tekma je bila res blesavo dobra, edinstvena in posebna.
Primerjala bi jo s kakšnim hitrim vlakom v Sloveniji, pa ga nimamo.
Primerjala bi jo s kakšno letalsko družbo, ki hitro leti, pa je tudi nimamo.
In ja, bi jo primerjala s kakšnim drznim avtomobilom, pa le vozim Francoza.
Ki se tudi rad dela…Francoza.
Skratka, če bi iskala primerjave včerajšnje tekme s kakšnim poletom, bi rekla, da je verjetno tako izjemno na poletu z balonom.
Saj ne da sem že bila, samo od višine se včasih ne zvrti in pogled je lep.
In včeraj je, ob zvokih Tadeja na sodih in Perota za mikrofonom, to res bila tekma, ki je tekla tekoče kot Drava in bila res prava odbojkarska partija.
Prvi niz je bil fertik prej kot v dvajsetih minutah, tekma se je končala prej kot v uri pa pol.
Fantje so spočiti, nabrisani in zagnani. Ujeli so ritem končnice in zdaj se je začelo.
Prva tekma je bila odigrana z odliko, mojstri usnja pa so pokazali, da se bodo za naslov borili do konca Lukne in še do stolov.
Lepo je bilo videti peščico ljudi, ki so zaploskali aktualnim državnim prvakom, žal pa tudi tokrat apeliram na vse, da se, ko se fantje (verjamem da se bodo) uvrstijo v polfinale, le udeležijo tekme v malo večjem številu.
Sem pa res hvaležna za čisto vsakega, ki pride in hvala, ker ste. Lepo vas je videt in vaši nasmejani obrazi so nekaj najlepšega.
Uživajte v sadovih prve od mnogih zmag in verjamem, da bo s tako igro finale bližje, kot se zdi. In ja…potem spet čakajo letala…ki vozijo…daleč vstran.
Vlak pa…za lep razgled in pot do Ljubljane. Če bo čas, pa še kam dlje.
Šampioni, trgajte dalje.
Z ljubeznijo. Ona, ki ne more brez šmorna.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić