Vijolčni rokometni večer…

Sem deklica, ki ima rada (skoraj) vse športe.

Ko sem nekoč začela delat takrat še neuradno NK Maribor facebook stran, sem preko le-te spoznala številne športe iz našega mesta, ki jih do tedaj še nisem poznala.

Tako sem spoznala tudi Andreja, katerega povabilo sem lani sprejela na rokomet in tako je tudi ta šport postal del mojega življenja.

Danes zvečer je bil poseben večer. Naši rokometaši so v Dvorani Tabor gostili stare znance iz Celja. (Saj še pomnite, kako so obiskali našo evropsko tekmo in kako sem se slikala z našim vrhunskim rokometašem?).

Luka je sicer predčasno končal tekmo. Žal ga je ustavila poškodba. 

Prijetna in vznemirljiva tekma, na kateri sem se drla kot zmešana in vrtela “regljo”, ki sem jo dobila na tekmi.

Padla sem v vzdušje in dejansko mi je bila tekma nepozabna. 

Žal mi je, da so fantje izgubili, čeprav so velik del tekme vodili.

Kot da bi na neki točki postali zgubljeni in se ne bi dalo drugače.

O rokometu vem tako malo, da vam o tem dejansko nimam niti pravice pametovat.

Rada bi se le zahvalila Andreju za njegovo neizmerno gesto, ki mu je ne pozabim dokler sem živa.

In Poštarju Pavliju, ki me nasmeje na čisto vsaki rokometni tekmi.

Če bom kdaj potrebovala maskoto, si želim, da bi v njej bil ta dečko. Vrhunski je in prava popestritev tekme.

Ob koncu omenim še rezultat tekme za tiste, ki vas ni bilo z nami: 20:24.

Seveda še pridem, ko le ne bo nogometnih zgodb. Rada sem del te zgodbe, ki bo še dolga in uspešna.

Tako lepih dresov, kot jih imajo naši rokometaši, pa tudi nima vsak.

Krasen večer je bil. Hvala. 

Pridite kdaj tudi vi. 

Ne bo vam žal.:)