Kapljice se spuščajo po tkanini, ko je čas za slovo. Nekatere luči so se že ugasnile. Številni koraki so šli svojo pot.
Žoga je dobila novega lastnika. Večer se poslavlja. Maham v slovo. Objemi predolgo čakajočih prijateljev.
Če bi mi kdo rekel, da bom imela minuli večer toliko prečudovitih srečanj, bi podpisala takoj. Če bi mi kdo rekel, da bom preizkušala fotoaparat, tudi.
Maham in se zahvaljujem. Ploskam in sem hvaležna. Za sprehod okoli stadiona pred tekmo, ker to pomeni, da še imam zdrave noge.
Vse neznance, ki so naju pozdravili, kot da smo že leta prijatelji.
Vijol’čno ljubezen dela toliko čudežev. Na vsakem delu polno navijačev, parkirišče polno. Na severu se dobimo in na vzhodni ploščadi nadaljujemo nikoli končane pogovore.
Preden skočim na štenge me čaka Ona. Gospa, ki jo občudujem odkar sem jo pred leti prvič srečala.
Njeno srce je balzam za moje dušo. Zdravje njenega sina pa novica, ki smo si jo tako želeli.
Sedeži so suhi. Vlije se, ko smo že lep čas na sedežih. Kaplje do nas ne pridejo.
Goli pa. Neverjetno srečanje, ki je prineslo golov do moje najljubše številke tudi. Arnel se je podpisal pod tri (in odnesel žogo; kako smo privoščili), Soudani pod dva, Jojo je začel s penalom že zelo zgodaj, sladki konec končuje mladenič, ki ga obožujemo. Tine.
Izkušnje z mladostjo so bile danes darilo za čisto vsakega navijača. Bodisi na tekmi, bodisi doma. Današnja tekma s Šumari je bila srečanje, ki smo ga pričakovali s spoštovanjem do nasprotnika in srečanje s sosedi prijatelji.
Te tekme so zmeraj polne preobratov, zanimivih trenutkov in predvsem veselja ene ali druge strani. 2500 gledalcev na tekmi, ki prinaša pot proti vrhu lestvice, je videlo vse kar je želelo videti.
Izjemen Maribor, a tudi golman Aluminija, ki se ni predal do konca. Mogoče je res prejel sedem golov, a za številne obrambe mu lahko samo čestitamo.
Čestitke večeru, ki je bil tako pozitiven. Bil je tako nasmejan. Bil je tako srečen. To smo čakali. In to smo dobili.
Pomlad se ne bi mogla začeti lepše razmišljam, ko po lužicah copotam proti prijateljem na severu.
Kar nekaj se nas je nabralo tudi tokrat. Tudi če bi že takrat deževalo, bi malo vztrajali. Lepo je bilo spet počvekati o tem in onem. Že od lani se nismo srečali.
A življenje te za dobro zmeraj nagradi. Naproti nam prihajajo znani obrazi. Zdi se mi, da narobe vidim, a nasmešek je tako pristen, da vem, da je namenjen meni. Družina Mezga, hvala iz globin srca. Za vse prekrasne trenutke, hvala za prijateljstvo, za ljubezen. Hvala, ker nas imate radi. Hvala, ker ste z nami.
Hvala, ker se radi vračate. Hvala, ker boste vedno našli domov. Eden prvih bojevnikov, ki je pokazal kako pomembna je ljubezen do vijol’čne barve na igrišču, kot izven nje.
Dejan je dokaz, da nas nikoli ne bodo ločile države, kilometri in leta. Ko bomo znova skupaj, bomo nadaljevali kjer smo končali. Bojevnik leta 2009, draga Tanja, draga Mariborčana, hvala, ker ste.
Hvala prijatelji za vse te neizmerne čustvene trenutke. Hvala, ker vam je zmeraj mar.
Hvala za fuzbal. Hvala navijači za krasno kuliso.
Hvala angel, ki zmeraj hodiš ob meni. 12. v mesecu nikoli več ne bo enak.
Hvala, ker zmeraj sanjamo. Ker bomo zmeraj sanjali.
Kaki dež, ko pa dež zmeraj nekaj lepega prinese.
Prijatelje za zmeraj.
Smo drugačni. In boljši. Prva ura marketinga. Nismo pozabili.
Potrudili se bomo, da bomo to zmeraj dokazovali. Včasih tudi s tišino. Pa to ni tak lahko, kot se zdi.
S poklonom navijačice.
Po svoje, kar je moje.
MalaMo. :*