Dedek Mraz?

Druženje v Ledenkotu danes nekaj čez 18.30 se je začelo tipično po naše…veliko hrane, čaj in pilot.
Postava me je rahlo presenetila. Gre skozi…
Za sabo sem imela čuden dan in prepričana sem bila, da bo večer drugačen.
Začetek je bil zaspan. Vprašala sem, če igramo z Dravinjo. Brez heca. 🙂

Ko si pogledal ta krasen stadion praktično “prazen”, sem se spraševala…kje so ljudje? Prijateljska tekma mogoče..?
Fantom ne morem očitat borbenosti. Dajali so od sebe toliko, da so me šokirali. A zdelo se je, da rinemo, pa rinemo…a nikamor ne pridem…kot rov, ki se nikoli ne konča…
Potem pa tista Aleševa izključitev…nisem vedela, ali bi kričala, al bi bila jezna, al kaj bi bila…
Drugi polčas…ne vem kaj naj rečem…sploh. Kartone je sodnik kot delil bonbončke, se razume da našim fantom, dve enajstmetrovki, ki jih nisem razumela.
Temperament in temperatura je rasla…zdelo se je, da bodo naši fantje počili. Od krivice, jeze in prevare. Je mar res sodnik nastopil kot Dedek Mraz za grške nogometaše?
Ne rada sodim sodnikov, le tokrat so me šokirali…ne vem kam so gledali in kaj smo se jim tak zamerili, da so nam to naredili, kar so nam…

Vem, da smo mali in naše malo mesto pač dobi to kar dobi. Nočem se zgovarjat na nikogar.
Tekmo smo vendarle izgubili. Drugo enajstmetrovko so le zadeli.
Jasminu ne morem ničesar očitat. Vrhunsko je igral. Kaj je branil da fant na današnji tekmi je menda na meji nemogoče. Lahko samo se posipamo s pepelom, ker je bil kralj vseh kraljev.
Menjav tudi tokrat ne razumem. Ne bom jih komentirala, ker nima nobenega smisla…jaz bi naredila pač čisto drugače. 🙂
Med pisanjem tega bloga se je oglasila meni draga Tjaša z informacijo, ki vas bo morda zanimala…
glavni sodnik, 44 letni francoz je sodnik od leta 1993 v domačem francoskem tekmovanju, na evropskem prizorišču je sodnik od leta 1999.
Kaj je najbolj zanimivo je to, da so ga leta 2009 suspendirali v Franciji, vendar ima dovoljenje, da sodi na mednarodnih tekmah.
Mislim, da podatek, ki nam je dal mislit….
Fantom želim, da jih kaj takega ne bi potrlo.
Mene je. 

Menda sem v šoku, al nekaj. Sploh ne vem kak se naj počutim in kaj vam naj napišem.
Mogoče le stara lajna, da sem ponosna na fante, vse, od prvega do zadnjega, da jih imam rada v dobrem in slabem in da si včasih želim samo to, da bi jih nekdo cenil kot to kar so, ne to, iz katere “male” države prihajajo. Ker njihova srca so večja kot bodo kdajkoli katerakoli na tem svetu.
In ne, tega nam ne boste vzeli!
Ne sodniki, ne mednarodna zveza.
Pa saj smo Maribor, kajne prijatelji vijolčne barve?
Se vidimo v nedeljo proti Kopru… 🙂