Vijolčni v Cerkvenjaku…

Štirje vijolčni huligančki, plus še dve, plus še sin od huliganke…

Pa smo prišli…malo…čisto malo…pa je res hitro minilo.

Ko smo se pripeljali, je bilo videt, da so se organizatorji res potrudili.

Prišli smo toliko prej, da smo videli uvodno slovesnost.

Vsi govorci so brali malo preveč, za odtenek so se mi celo smilili. Sploh, ker so stali za rožami, kot da so na britofu.

Velike pohvale vsem delavcem, ker je njihov novi objekt krasen.

Pohvala pa obvezno še uradnemu komentatorju, ki nas je nasmejal do solz, da se o župniku, ki je blagoslovil novi center ne pogovarjamo. Verjetno si marsikdo misli, kaj se dogaja z mano…ampak gospod je bil vse prej kot župnik. 

Glavna zvezda naše tribune je bila zagotovo naša “mati” Biserka, ki je konkurirala celotni tribuni in jo celo preglasila, zmagovalci pa so danes vsi, ki so stopili na igrišče.

Tekma je bila res krasna, simpatična, v prijateljskem duhu.

14 golov so dobili z naše strani in strelce bom zdaj simpatično prepisala iz uradne strani novička iz tekme:  0:1 Ploj (13), 0:2 Komazec (19), 0:3 Mezga (21), 0:4 Komazec (25),
0:5 Mezga (36, 11 m), 0:6 Komazec (38), 1:6 Zorman (43), 1:7 Smrekar
(48), 1:8 Hotić (51), 1:9 Šauperl (55), 1:10 Šauperl (56), 1:11 Milec
(68), 1:12 Smrekar (79), 1:13 Rep (83), 1:14 Arghus (88).

Po tekmi so se huligančki zakadili proti igrišču, meni pa je bilo, priznam, kar malo nerodno…

Da ne bom spet poslušala…

Sem prvo stopila do Mihca, ki je potem naredil fotko za anale. Če smo pedantni dve, vendar je ta prav simpatična. 

Iskreno sem vesela, da je nastala ta fotografija, ker zelo cenim iskrene kritike in bralce, ki niso samo bralci. Zato, dragi Mitja, poklon za to dejanje. Hvala. 🙂

Bom pa še kdaj vesela kakšnega nasveta, al pa morda kar intervjuja…za tvoje oboževalke na moje strani. 🙂

Smo pa imeli tudi to čast, da smo se lahko slikali s trenerjem. Zahvaljujemo se zanjo…

Lačni pač ne gremo domov, zato nas je v Ancori znova čakala fantastična večerja, ki se je končala z vročimi malinami.

In najboljši kakav v mestu.

Krasen dan je tudi tokrat v družbi čudovitih ljudi prehitro minil.

Ne vem kje sem vas našla, niti kako. Ste pa dokaz, da se dobrota vrača…

Zato…Simona, Aleš, Jasmina, Biserka in Mateja (vrstni red je izbran naključno)…lepo je, da ste v mojem življenju in ne zamenjam vas za nič na svetu. 

Do Olimpije…ko se po naporni tekmi znova vidimo, vam želim…da ostanete humanitarni in ste ta teden z Violami in vsemi nami, ki bomo pomagali, da bo življenje nekaterim lepše.

Se beremo, kajne? 🙂 

P.s.:

Žoga je prispela…

Tako pa je zadel Dejan…