Select Page
Vsi, ki me poznate osebno veste, da sem velika ljubiteljica malih štirinožnih prijateljev…
Azil za živali redno obiskujem, v bloku pridno zbiramo že veliko časa (na mojo pobudo) prazne pločevinke, katerih predelava omogoča živalim lepše življenje.
Sem človek, ki zagovarja tiste, ki ne morejo govorit sami…
prijatelj iz azila…
Za azil si moraš vzet čas. Žal nimam tiste kartice, da bi lahko kužke sprehajala, grem pa vedno znova do vsakega posebej in vsak je vedno znova tega zelo vesel.
Mucke so moja “šibkost.” Vse so tako prisrčne in ne moreš verjet koliko ljubezni premorejo.
lepotec.
Ta teden je humanitarni teden in Viole so obiskale azil. 
Ob 13h sem se jim pridružila, ko so predali hrano skupaj z Marcosom in Arghusom…
Druženje je bilo (pre) kratko, z Ines in Ninotom pa smo si izbrali srčko Črno, s katero smo si vzeli čas in jo sprehodili po gozdu.
Črna.
Na koncu so bili zaljubljeni vanjo vsi.
Pohvala vsem navijačem, ki so prišli. Izkazali so se. Presenetili so me v vseh pogledih. Brunči jih verjetno nikoli ne bo pozabil, saj je dobil res nove prijatelje…
Prvi je kužka odpeljal prav kapetan in vsi smo bili navdušeni.
Marcos.
Seveda sva z Ines odšli zadnji.
Srečanje, ki se je začelo okoli 13h ure je bilo spet posebno doživetje za vse skupaj…
Ne pozabite pomagat s starim papirjem, hrano, toplimi odejami al pa preprosto s starimi pločevinkami…
Ines je imela gužvo.
Nič ni lepšega, kot svojo dušo nahranit s pomočjo drugim…
Derbi…prihajamo! 🙂