Select Page
Prvo domačo zmago nove sezone sem namenila nje…
Sredi julija je v nedeljskem dopoldnevu prijokala na svet mamici Poloni in očku Davidu.
Ko sem dobila sporočilo, sem kričala; ko sem dobila fotografijo, pa jokala od sreče…
Čeprav ji nikoli ne bom prava teta, jim bom pa zmeraj prava in edina teta Vijolica!
nogometaši NK Maribor za Tinkaro.
Ko sem jo nekaj tednov po rojstvu spoznala, sem se zaljubila v njene oči, njeno prisrčnost in njeno brezmejno ljubezen.
Po glasovih sodeč, bo dosti govorila kot jaz, tudi nohtke ima tak fajn “mačkaste”, s frizuro pa se bo tudi dosti ukvarjala, kot se sama….
Tinkara z mamico v Lenartu.
Majhna je še in naslednji teden bo stara dva meseca.
Njena starša sta ji ob tekmi z Dinamom oblekla prav posebni bodi in baje se je ob oblačenju smejala. Kdo se ne bi, če bi bil oblečen, v vijolčne barve…
In tako je gospodična Tinkara zdaj naš sonček, ki jo zelo rada obiščem…
Čeprav danes ni ravno imela svojega dne, mi je pokazala Lenart v čisto svojem stilu (po babje!)…
In komaj čakam, da ji pokažem še moj vijolčni svet, jo naučim navijaških pesmi, ji pokažem te simpatične fante na igrišču, jo peljem kdaj na kakšno gostovanje, ter da se končno nauči to, kar znajo vsi otroci navijačev Maribora:
“Maribor, Šampion!”
Eti za Tinkaro.
Tinkara, rada te imam. :-*