Select Page
ob koncu.
Že naslov bloga je bilo težko napisat.
Še težje je pisat ta blog.
aplavz.
Hvala Urška za “kiki” in prijateljem za čudovito druženje po tekmi na čevapčičih. Vijolčnim pa dober tek! 🙂
najboljši. 🙂
Res iščem besede, ki bi opisale tekmo proti Muri, ki se je končala z zmago 1:0 in Goranovim golom…
Dejansko bi vam rada povedala kako dinamična tekma je bila…pa bom rekla samo, da danes posebej, ampak res posebej, hvalim Timija Dodleka…Bravo dečko, želimo ti še več tak krasnih predstav. To danes je bilo krasno…lepo te je videt tako borbenega, zagnanega…tako zelo vijolčnega…
začetek v sončku.
Tekma je bila zaspana, kdo bi vedel kaj bi bilo, če ne bi bilo Simone in Aleša in mojih soborcev za menoj, s katerimi sem se znova nasmejala in moje Kate, ki jo tak mučijo hormoni, da če vam pokažem njena sporočila, ne bi verjeli, kaj vse dela noseči ženski…:D Kata, rada te imam.
Marcos in Robi.
Drugače pa smo pred tekmo spet kako rekli na južni in ko sem videla Damirja, sem rekla, da se moram slikat. Hvala Sandri, da je posnela to fotko za anale.
Damir.
In potem je šel še streljat.
g. Pekič.
Tudi njegov sin je pokazal ves svoj pogum…
Pekič ml.
Po tekmi smo zamenjali pijačo za večerjo in se napapali. Srečali še bojevnike in se odpravili v večer…
Jutri je ponedeljek (vau, kakšna ugotovitev :)) in zjutraj se podim proti bajti, da si rezerviram Rim…
gužva za vstopnice.
Tako, pa smo zmagali še enkrat znova…
In čeprav znova poslušam, da ne vem kaj bi rada…
Naš Deki.
Prosim, dajte vse od sebe, VSE, pa vam nihče ne bo gledal v zobe…
To danes pa je bilo približno…ah, saj veste kako je bilo….
prekmurci na obisku.
A ne pozabit…radi vas imamo, take al drugačne, tako da bom jutri že boljše…
Kaj pa Goran? 🙂
Se vidimo. 🙂
Viole.