Select Page
rožici. 🙂
Nič ni lepšega kot tekma, kot je bila današnja. 
Zmaga-gladka.
Prijatelji-zbrani.
Vreme-zmerno do pretežno toplo.
tudi iz višine so nas spremljali…
Navijači-če ne žvižgajo-čisto fajn.
Igralci-kot da bi jim bila to le še ena rutinska tekma…

ste opazili že to?
Pa grem lepo po vrsti…
Ko smo med prvimi prišli na južno, smo vedeli, da se gužvali ne bomo…
Aleš pri merjenju moči udarca…
Matej je rekel, da ima plac za Koper…bila sem visoko v zraku od veselja…
Načvekala in prišla na tribuno…
naša varnost.
Res nas ne bo dosti…
Momir in Tadi sta mi polepšala večer, potem pa sem si spucala svoj umazan sedež (res nisem nazadnje nič tam sedela), ki je posledica mojega fotografiranja…
in se vsedla…
začetek.
Tekma je bila pestra predvsem zaradi Renatota, ki je imel svojo “kaj žvižgaš” komedijo…nasmejali smo se do solz…
Gole danes pripišemu Alenu, dvakrat Robiju in zadnjega Njemu.
Ko da gol Jovan, je srečna cela tribuna. Kaj cela tribuna…vsi so srečni…
Zadel je z glavo in vsi smo bii na nogah…občutek sreče je bil nepopisen. Tisti njegov nasmešek pa vreden več kot vsi zakladi sveta. Jovan, tako zelo smo ponosni na to, da si zadel prav ti…
ob koncu.
Nočem bit krivična do nikogar, saj smo veseli vseh golov…a ko vidiš kako se Jovan veseli…bravo, želimo ti še več takšnih trenutkov…zaslužiš si jih!
Jovan.
Ne bom govorila, da si želim več ljudi na tekmi, ker so na tekmi vedno tisti, ki lahko pridejo in si želijo prit. Vem tudi, da nekateri ne morejo prit in sem z mislimi vedno pri njih…
goriški navijači.
Znebiti ne gre občutka, da eni ne spadajo v naš klub, ne glede na vse kar se zgodi…
Pa vendar sem na vse ponosna…ne vem zakaj. Ne glede na simpatije ali antipatije, naši so vsi in vse jih imam enako rada…ker se trudijo.
Saj res, marsikoga bi prodala ali pa kar dala in eni res ne spadajo sem…a dokler so tukaj…dajmo jim zaploskat, ker vendar vsi potrebujemo kdaj dlan, da nas objame…in ji ni vseeno…
In da ne pozabim…številka osem pri Gorici…kaj res ne gre drugače?
par stvari ni razumel…
Številki 14, tudi pri Gorici pa…žoga ni tvoja last. Komprendo? 😀
ni je hotel dat…
Se vidimo v sredo v Kopru…uf, kak ne radi imamo te tekme tam…
Čas bi že bil, da tam končno zmagamo. 😀
pa kak lepo… 🙂
p.s. hvala huligančki za prijetna druženja zadnje dni. 🙂