Zmaga za princesko…

Ko sem po 25 minutah v rokah držala zlato vstopnico, sem bila sprva zelo začudena. 

Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bom sedela tam, kjer sploh nisem pričakovala. 

Druženje na južni je bilo zaradi čakalne vrste krajše.

 Se pa zahvaljujem enemu članu Viol, ki mi je povedal, kje me vstopnica sploh čaka.

Ne bom razlagala, kako srečna sem bila in vesela, da je končno v mojih rokah. 

Ko sem počvekala s starimi znanci in se načudila gužvi pri vstopnicah, sem se hitro spravila v vrsto. Jo prehitela in pristala na svojem sedežu. Enega nesrečneža sem celo opozorila, da sicer je na pravem sedežu in sektorju, le na delu stadionu pa vseeno ne. Imel je namreč zahod.

Potem pa smo bili skupaj zbrani, stari znanci, vsak po svojih vrstah. In zraven mene on. Tisti, ki ste naju videli, bi verjetno mislili, da sva si kupila vstopnice skupaj ali kaj podobnega. Pa ni bilo tako. Usoda ali pa naključje je želelo, da to tekmo vidima skupaj. Tokrat sem bila jaz bolj mirna od njega. Se pa včasih res vprašaš, kako izmed več kot 12 tisoč sedežev dobiš ravno tistega, ki ga nikoli nisi pričakoval. No, saj sploh ni bil slab sosed. Da ne bo rekel slučajno kaj…

Tekma je bila fajn zaradi vsega. Viole celo tekmo-res, vsaka vam čast. Po prejetem golu, kot da se ni nič zgodilo….res, v mojih očeh imate vse moje simpatije.

Pohvale tudi Bosančkom. Za korektno navijanje. Res…ni bilo slabo.

Zmagali smo z goloma Roberta, pa še enim Dejana in Marcosa.

Vesela sem, res sem vesela te zmage in trud vseh teh tednov se je izplačal.

Sem pa zdaj, vmes, ko pišem ta blog, doživela še nekaj. Policija je namreč imela spremstvo bosanskih prijateljev proti domu in so se peljali po “rimski cesti” kot jaz rada rečem tej obvoznici pri meni. In bilo je videti veličastno. Predsednik si lepšega spremstva ne bi mogel želeti.

Ob koncu pa, kot navijačica, to zmago poklanjam mali princeski. Pred tremi dnevi je ugledala luč sveta in vesela sem, da je zdrava, tako kot njena mamica. Očka sem srečala že pred tekmo…na tem mestu pa dragi mami Poloni, očku Davidu in Tinkari iskreno čestitam. Tale je za vas…lepo je, da vas imam. 🙂