Select Page
Zanimivo gostovanje v Novi Gorici si je zagotovo vredno zapomniti po par stvareh:
– po zanimivi družbi, ki nosijo na ime: Barbara, Mateja, Ines in Rok, 
– da sem po skoraj letu dni znova videla Barbaro, ki me je pridno nafojtrala s sladoledom,
kepica sladoleda

– po 0:0 rezultatu in dežju, ki je v presledkih padal, kot da je sodni dan,

– varnostnikov, ki so presegli našo skupno število,
– Hitri Miki – goriška dostava hrane in za nas najboljša večerja – hamburger.
goriška dostava

Pravzaprav smo se do solz nasmejali, kljub temu, da si te tekme ne bomo ravno zapisali v večni spomin. Bili smo krasna družba, ki smo se odlično ujeli, zabavali in smejali. Boga Ines, če bi se z nami še dolgo družila, bi nehala kadit, ker tak ji niti enega cigareta nismo pustili do konca pokadit, Mateja je končno dobila burger in se je najedla za včeraj in danes, Roka smo učile vozit avto, Barbara pa je dokazala, da je pravi vremenoslovec. Moja malenkost pa je spet pudlasta, ker mi pač dež ni prizanašal. A kaj češ, če okoli stadiona nismo našle niti enega parkirnega mesta, vmes pa je dež neusmiljeno norel z neba.

V nabavo vstopnic sem se podala, kot da grem najmanj med leve…in gospod mi za 4 vstopnice po 8 eurov vrne 4 eure. Dala sem mu jih 40. Gledam ga, a na koncu le dobim 8 eurov in se poslovim.
Na tribuni nas je zraven nas pet sedelo skupaj sedem. Tadej in Bojan sta se nam pridružila in tako smo se gužvali na celem sektorju, ker res…niso nas toliko pričakovali. 🙂
enajsterici.

Ostali par je ostalo za ograjo. Pridno so navijali, vsaka jim čast.

Tekma je bila predvsem pestra, ker je vmes spet padalo, padel je tudi Nejc. Upam, da je dobro. A ne razumem, zakaj mu niso mogli pomagat reševalci, da mu je potem na pomoč priskočil Dejan in so ga nekako spravili iz stadiona.
O tekmi sami je brezveze kaj govorit, ker ni nič kaj za povedat. Zabavali smo se na svoj način kot zmeraj, se smejali, ugotavljali kaj je kaj novega. Pojedli tono bonbonov, glavna tema pa je bila večerja po tekmi.
mateja, rok, ines in barbara.

V Hitrem Mikiju smo se zasidrali. Vsi z željo po hamburgerju, a vsak s svojimi dodatki. Prijazen šef nam je podaril še dva dodatka in mislim, da smo se zasidrali kot prijazni navijači Nk Maribora v najboljši dostavi hrane.

Pravzaprav sem kar malo razočarana, da ne moram kaj dosti povedat o tekmi, ki je šla tako mimo, kot nevihta na nebu. Stadion je v večnem razsulu. Imela sem občutek, da si živali že ustvarjajo svoj novi dom.
bodoče gnezdo.

Je pa res, da sem vesela, da je nazaj Marko Pridigar. Uspešno je prestal test po dolgem času in tako njemu, kot Mateju želim, da bi večkrat stala med vijolčnimi vrati.

Rada bi še omenila, da sem končno našla Kalimerote, kot so naše nogometaš nekoč poimenovali v Ljubljani. Nahajajo se v eni izmed trgovin Qlandije Nova Gorica.
kalimeroti

Hvala prijetni družbi za obilo smeha in dobre volje. Hvala Barbari za njeno pogostitev. In predvsem hvala Novi Gorici, ki mi je dokazala, zakaj ima v mojem srcu eno res posebno mesto in zakaj se bom vanjo vedno rada vračala…

Se vidimo v novi sezoni…:)