Dva penala, rdeči karton, štirje goli, trije v gostujoči mreži.
Sonček, lepo število otrok, naša Ariana z žogo in zmaga.
Vse smo videli, marsikaj tudi nismo videli.
Luka je zadel že v tretji minuti. Hvaležna.
Predvsem za to, ker zaradi tega gola niso pljuvali, niso žvižgali in predvsem je bilo na tribuni dosti bolj mirno.
Potem je bil tisti rdeči karton in zgrešen penal.
Ob polčasu smo se sončkali in imeli lepo.
Upali smo, da bo še več akcije, da bodo fantje imeli več sreče pri tem, da dajo še kak gol.
Pol pa Amir pride pa vseka po materialu. Gospod gol osebno pač. 🙂
Knapi, ki so imeli nekaj svojih navijačev tudi na zahodu, so zmanjšali zaostanek.
Pol pa se je zgodil še penal številka 2.
In Kapetan za pomembne tri in gole tri.
Koliko nekih priložnosti, koliko domiselnih akcij.
Res, če kaj, pa so fantje napadali.
Realni izid to ni. Ker bi fantje lahko zagotovo zadeli še večkrat.
Knapi pa so vseeno vedno pri nas lepo sprejeti in zmeraj bodo. Dosti je vmes naših fantov in jih imamo radi. Lepo jih je videti tudi po tekmi.
Vesela sem bila, da je bil res tak krasen dan, kjer smo se lahko družili, bilo je prijetno toplo in druženje je zaradi tega vedno lepše.
Res sem vesela, da je vedno več otrok na tribuni in da je ura primerna zanje. Res sem vesela, da lahko doživijo nogomet v živo in na tribunah.
Vseeno bi bila malo bolj navdušena, če bi bilo malo več kulture. Med njimi, kot tudi med njihovim spremstvom. Hoja po stolih, obnašanje do ostalih navijačev na tekmi, žaljivke, brcanje v stole. Pa to je samo en kratek opis tega kar se dogaja na tribuni. Razumem da otroci ne morejo sedet pri miru na tribuni, vendar na severni ploščadi je vedno več aktivnosti, da jim ni dolgčas, v prvi vrsti lahko navijajo in uživajo, ogromno je otrok, s katerimi se lahko družijo, da jim ni dolgčas. Če pa že želijo ostat na tribuni, pa je res fajn, da se jih nauči kako se na tribuni obnaša. Ne pričakujem gledališča, vseeno pa nič ni narobe, če kdaj kdo kakšen spremljevalec otroka opozori, da se ene stvari na tekmi pač ne počnejo.
Po tekmi smo objeli prijatelje, moje najljubše otroke na svetu. Lepo je, ko imamo čas pa se vidimo, nekatere po končno spet dolgem času. Lepo je slišat številne zgodbe, da se stvari spreminjajo in da nas je nogomet povezal z različnih strani in nas povezal v eno krasno zgodbo.
Nogomet zelo povezuje. Nogomet predvsem daje izjemne spomine.
Nisem nogometna mama, sem pa nogometna zaveznica. Sem nogometna srčna navdušenka. Hvaležna sem vsakega novega navijača, ki pride na tekmo. Hvaležna sem, da klub podarja te čudovite vstopnice, da lahko stadion doživi vsak otrok. Hvaležna sem za nagradno igro Mastercarda, da lahko ti otroci uživajo ob igrišču in doživijo tako krasno zgodbo. Meni se zdi prečudovito. Ko sem zdaj videla še drugo princesko…meni je to izjemno lepo.
Zato pridite na nogomet. Vendar ne pozabite, da smo prišli uživat na nogomet in uživajte z nami.
Hvala vsem za krasno druženje, bojevnikom za čudovito zmago v začetku zadnje četrtine prvenstva.
Preden končam naj se še spomnim nanje…dragi moji OK Maribor, čestitke! Za današnjo borbo, za energijo v celi sezoni.
Poklon za 4. mesto v državi in moram priznat, da sem noro ponosna na vas! Drugo leto pa samo višje, močneje in predvsem enako predano.
Uživajte zaslužene počitnice!
Tako, vidimo se v torek v Lukni, kjer odbojkaricam pomagamo do šestnajste zvezdice, pol pa je že teden za Muro.
Rada vas ima.
Rdečenoska.
MalaMo.:*
Foto: Dejan Laketić