Ko na glas izrečeš in se zgodi

Šiška. Že tolikokrat sva se poslovili.

Da se vrnem, ko boš nova.

A čeprav si »stara,« si mi tako ljuba. Tako nostalgična. Tako prijetna.

Žal mi je, ker ni več »vročih psičkov,« in se pijača ne odpre veliko prej.

Žal mi je tudi, ker še zmeraj čakaš, da boš lična in osvežena. Zaslužiš si.

Ker draga Šiška, prijetna si in hvala, ker še zmeraj gostiš zmeraj prijeten Bravo.

In da sva skupaj že več kot 15 let.

Veš, bila si gostovanje, ki je začelo to mojo zdaj res že dolgo pot. Le nasprotnik je bil drugi. In tekma?

Tekma o kateri v resnici ni kaj dosti za povedat.

Ko sem bila neizmerno vesela, da se je končno zgodil fuzbal.
In ko se je uresničilo kar sem rekla pred tekmo. Pa jaz nikoli, ampak nikoli nič ne trofim. Da je zadel Soudani je bilo tako krasno darilo za vse nas, da se tega opisat ne da.

Tekma, kjer se je marsikaj začelo prvič. Prvič z novimi trenerji, novi stiski rok.

A ekipa, ki jo poznamo, nam je ljuba, vanjo preprosto verjamemo.

Ekipa, ki je imela nasprotnika, ki ga spoštujemo, cenimo in vemo, da nikoli ne bo lahko.

Nikoli ni bilo.
Tudi ta tekma bi se še na koncu lahko obrnila čisto v drugo smer. A je zmagalo vijol’čno srce.

Na dan, ko sem bila letos 300-tič na mojih hribčkih. In moje prelepo, čisto tako kot ga poznam in je meni v ponos, danes slavi 860. rojstni dan.  Vse najboljše za rojstni dan.

Vsi navijači Maribora smo danes doživeli prav posebno »glasbo,« za katero bo jutri skoraj zagotovo potrebna kakšna tabletka ali dve.

Ampak veselje je na koncu tisto, ki nas je vendarle do konca nasmejalo.

In dokler se zabavamo, imamo vsi nekaj od tega.

Šiška je spet pokazala, da se pri njih vse zrihta čisto ok, da ni težav na nobenih vhodih, z nobenimi kozarci, skratka… ko je mirno, je mirno za vse.

Hvala še moji zlati družini po tekmi, prečudoviti Bernardi, Tadeju, ki devet let kasneje še zmeraj vztrajno vozi in vsem, ki sem vas srečala na takšen ali drugačen način.

V resnici si želim, da bi se dalo vse naredit na tak preprost, iskren in predvsem zelo hvaležen način.

Take tekme me spomnijo zakaj imam rada fuzbal. Kdo drug pa zakaj si želim kak karton več in ofsajd, ki to nikoli ne postane.

Bilo mi je v čast in ponos.

Nekje med režami utrinkov.

Tisti krog. Končno tisti krog.

MalaMo. :*