Ko si enkrat na toplem, si hvaležen, ker ko greš na mraz, se zavedaš da vuni ni tak toplo.
Čeprav mislim da se danes ne smem pritoževati. Preprosto za to, ker nisem potrebovala niti koce za pokrit, okoli nas se je na koncu vendarle zbralo nekaj ljudi, seveda pa tudi ogromno »steklarjev,« sploh tisti »mladenič« ki se mu je neštetokrat mudilo s tribune ob naših akcijah.
Akcijah, ki jih ni zmanjkalo, a smo jih več našteli v drugem polčasu. Bi bilo pa fajn vedet koliko smo imeli na tej tekmi proti Krškemu, kotov.
Prvi polčas je bil še vedno malo preveč zaspan, bilo pa je jasno, da se bo zadeva slej ko prej realizirala in ko bo padel gol, se bo zadeva samo stopnjevala.
Najprej Luka, potem Marcos in za piko na i še Aleks. Mi »grebatorji« smo seveda ciljali vsaj na štiri nič, a smo bili na ekipo ponosni tudi s to krasno zmago, ki je prinesla še nove točke za naslov državnega prvaka.
Seveda smo bili veseli tudi Daliborja, ki smo ga v Domu prvakov zmeraj veseli.
Pa tudi dejstvo, da danes ni zadel. Sam je rekel, ker mu niso pustili, je pa bil dosti na tapeti in se je s sveto travo velikokrat srečal čisto od blizu.
V drugem polčasu cenim pogum Andreja, res zvestega in predanega navijača Krškega, ki je upal polčas gledat zraven mene.
V zelenem. Na srečo s črno bundo.
Težko sem mu dopovedala, da naj ne izziva. Za vsak slučaj.
Pa se je vse dobro končalo.
Ob golih smo se navijači razživeli, čeprav na tej tekmi nekega pretiranega navijanja ni bilo, smo se pa imeli fajn in lepo prit domov še zadnjič v letu. Tak sem se počasi pol vlekla s stadiona, kot da me ne bo dve leti nazaj.
Danes z mislimi pri krvodajalski akciji. Že nekaj časa mi misli uhajajo k njej, ko pa sem danes šla proti izhodu, pa se je zadeva še bolj kristalizirala. Idej je cel kup, kmalu vam kakšno tudi zaupam.
Glede na Lukejevo gesto ob golu pa…vesela fuul. Iskrene čestitke in naj bo zlato dete zdravo, srečno in uspešno na vseh področjih življenja.
Po tekmi smo se seveda spet dobili pri ograji in črnem platnu.
Pomahali, pozdravili, delili petke, se nasmehnili, pokomentirali in čestitali. Luštno je bilo in vredno čakanja vsake sekunde.
Aja, pa vse ki vas je šokiralo, ker je Kenan v vratih…svoje delo, kolikor ga je pač imel, je opravil z odliko.
Kot sem zdaj prebrala smo namreč imeli 16 kotov. Kar je kar lepa številka, glede na to da je imel nasprotnik samo dva.
Tako, dragi prijatelji.
Na dan, ko sem pred 14 leti diplomirala, se je končala še zadnja tekma v tem koledarskem letu doma.
Hvala vsem za obisk danes, v tem letu, v vseh letih.
Hvala vsem, ki ste zvesti v dobrem in slabem in hvala vsem, ker imate tako zelo radi ta klub, to vijol’čno barvo in razumete njeno bistvo.
Upam in si želim, da se vidimo še v Domžalah in Velenju na zadnjih dveh tekmah tega leta.
In hvala vsem, ki nas imate radi točno takšne kot smo.
Rada vas ima.
Ona, ki letos še posebej šteje pike in gole.
MalaMo. :*
P.s. Aleks je danes dal 50. gol za NK Maribor v tej sezoni. Mimogrede. Lani smo jih v celi sezoni dali 76. Čuje se noro! Bravo, šampioni! :*
Foto: Dejan Laketić