Solze v nebesih

Utrinki severa. Sinhrono parkiranje. Kje je vila?
Utrinek juga. S kom želiš kot vijol’čni tamali? Še vedno je ni?

Utrinek vzhoda. Gospa, kje je ženski wc?
Utrinek tribune. Kak te ne trofiš tega?

Utrinek severa. Zakaj je kar odšel in se tako hitro odpeljal?
Bil je večer vprašanj. Bil je večer poln odgovorov.

Bilo je zahtevno. Bilo je čustveno. Bilo je izenačeno.
Bilo je. Nogometno. Na trenutke zabavno.

In joj, kateri dim pa je tebi najljubši?
Lepa kulisa, več kot 3000 navijačev.

Kako pomembno je, da je prva liga še zmeraj čar (pravega) navijača.
Čez nekaj tednov se znova postavim k ograji za fotografije.

Do takrat pa.
Vidim. Slišim. Spremljam. Opazujem.

In res ne želim gledat žalostnih otroških obrazov.
Hvala za lep večer. Kako lepo vas je videti. Vse. Po koloni.

Onih par kaj nas je še ostalo.
In ko zjutraj hitim proti severu…je še zmeraj tam.

In vprašanje za konec…ga je dobil?

Nekje med režami utrinkov.

»Za vrati. Tam je mir, prepričan sem.« E. Clapton

MalaMo. :*