Kot dež v vetru

Ko si pogledal napoved za pot v Krško, za čas tekme v Krškem…je ostalo samo eno vprašanje…tekma bo?

Ko sva z Matejem prispela na stadiona Matije Gubca, ne boste verjeli, se je celo prikazalo sonce. A še preden sem spila radensko, je zadeva postala vedno bolj hladna, dež pa je tudi bil za ovinkom.

Verjetno bodo navijači pred tv znali povedat kdaj je deževalo, kakšna je bila zelena površina in vse ostalo.

Jaz bom ostala zvesta zgodbi, ki sem jo doživela.

Če pozabiš kapo doma, so tudi rokavice fajn, čeprav piha in je hladno.

Igrišče je bilo z moje strani videt solidno, a se je iz trenutka v trenutek zdelo, da bo počasi vse skupaj le ena velika gmota zemlje.

Prvi polčas je še nekak šlo, ko pa je bil še tisti naliv pa nisi vedel kaj bo.

Domačini so pridno uporabljali krpo, da so sploh izvajali avt.

Gol Blaža je padel kar zgodaj in bil je dovolj za zmago Maribora in še eno zmago v nizu.

Na tako obrambni tekmi je ekipa pokazala kar je zmogla. Borila se je in matrala.

Domačini bi lahko zadeli, a jim je verjetno danes zmanjkalo tudi kanček sreče.

Fantje pa so pokazali zbranost, suverenost in znanje.

Po koncu tekme sem bila zelo vesela.

Ker se je tekma sploh odigrala. Ker sem videla nekatere stvari bolj od blizu, kot sem jih kdajkoli.

Vesela sem bila, da je moj Maribor zmagal in dokazal da se lahko zmaga še tako obrambno tekmo.

Da lahko izključijo kogarkoli želijo, če pride Darko ali Saša na izjavo, sta suverena v svojih izjavah in znanju, ki ga imata. Predvsem pa se ne pustita zmest, ko se gre za vprašanja, ki so verjetno vse prej kot potrebna.

Ponosna sem, ker imamo vsaj en dan 13 točk prednosti pred nasprotnikom in da sem lahko to tekmo videla v živo.

Čeprav je bil volumen zvočnika res na visoki ravni, glasba pa me je spomnila na čase mojega Yucatana več kot dvajset let nazaj.

V Krškem se zmeraj dobro počutim, tudi tokrat sem se. Odločila sem se, da bom tekmo tudi tokrat pogledala na novinarski tribuni, kjer sem uživala v miru, se tu pa tam malo razburjala, vendar bila z zgodbo zadovoljna.

Trudila se bom, da bom, ko bom objavila ta blog, prebrala čim manj komentarjev ljudi, ki niso navijali na dežju, ki si niso zaželeli piva po tekmi in predvsem tistih, ki se jim sanja ne, da Krško in več kot 100 km ni za ovinkom.

Trudila se bom, da ne bom brala ljudi, ki ne vedo kaj pomeni 26. krog videti skozi svoje oči, skozi svoja prepričanja, skozi svojo energijo.

Ker vsako tekmo, ki jo vidim v živo, jemljem kot neprecenljiv in izjemen dogodek v svojem življenju. Za to sem hvaležna.

Danes sem spoznala kako napisat hitro članek, spoznala sem, da se ti od okroglih šteng lahko zvrti, da čeprav dežuje so možnosti kje kaj izvest nekatere stvari še kako zanimive.

Naučila sem se ogromno strpnosti, spoštovanja in ljubezni do ljudi, ki jim je še težje kot meni.

In šele zdaj se zavedam, kako pomembne so zgodbe ljudi, zato jim večkrat prisluhnite. Ker so izjemne in od toliko ljudi se moramo toliko naučiti. Odprite oči, našpičite ušesa. Življenja ljudi so tako zelo posebna.

Po tekmi in izjavah sva v dežju in še z mestnim burekom prispela v deževno domače mesto.

Hvala bojevniki, čestitke Lukeju za rojstni dan. Vrni se čim prej zdrav in z obrambami, da se jim bo mešalo.
Žal sem Daliborja danes zgrešila, a upam da se na tekmi doma pa potem vendarle srečava.

Ko tako doma tipkam te vrstice. Bolj počasi…kar pomeni da sem dobre volje, sem vesela za vse kar mi je dano in vsi, ki to berete…izjemni ste in uživajte v dežju. Tudi če vam gre še tako na živce. Dež toliko lepega prinese. Še nekaj, kar najmanj pričakujemo.

Se vidimo v petek na futsalu v Lukni. Fante moramo v finale skupaj spravit. Pol pa pride nora sobota.
Uživajte, pokličite nekoga, ki ga imate radi in mu povejte kako pomemben je za vas.
Rada vas.
Navijačica z vijol’čnim srcem in krvjo.
MalaMo. :*