Luči so se ugasnile na severu. Tema je rekla…bejžte domu, vijol’čna banda. Dosti ste čvekali, smejali, si povedali in si kaj pustite še za nedeljo.
Rojstni dan Viol, obletnica prometne nesreče bojevnikov in zmaga nad gruzijsko Chikhuro sredi kar lepo polnega stadiona Ljudski vrt.
Pred tekmo sva rekla da samo malo greva na ploščad…pa na tribuno. Pa je lepo videt in objet prijatelje. Tako da prideš na vhod in vlada kaos.
Znajdi se al pa stoj in se nikamor ne premakni, je moje geslo.
Tudi tokrat sem prišla na tribuno izjemno hitro, gospa varnostnica pa je bila ena sama za vse ženske z vsemi možnimi torbicami. Res nas je vedno več, gospa pa je še zmeraj ena sama. Upam, da bo tudi ona v prihodnosti dobila okrepitve.
Tribuna polna, za menoj pa glas za pet glasov. Ja, ušesa bolijo, sem pa to veselje in vse ostalo sprejela in se na koncu skupaj s tribuno gospodu za menoj iz srca nasmejala.
Imeli smo kaj videt. Šans za izvoz, čudovito tekmo, garače od prvega do zadnjega, sodelovanje, spoštovanje in nasprotnik, ki so ga krči dajali že po 60. minutah.
Njihov golman je zavlačeval, kot da najmanj vodijo za tri, sodniki pa so si postavili pravila, ki jih nihče ni razumel. Razumem da ste ljubitelji turških nadaljevank, no to so fuzbal tekme in zgodba je popolnoma drugačna.
Da je stadion ponorel je bil »krivec« Luka, da pa smo si oddahnili, pa je zadel nihče drug kot Kapetan Veliki, ki je zvestobo klubu obljubil vsaj do 2021. Torej 3 (tri!!) leta.
Uživali smo, smejali smo se. In krasno je bilo.
Po tekmi smo se objeli, noreli, tudi žoga je letela po zraku, na koncu pa smo ugotovili, da smo srečni, da se je tako končalo kot se je.
Ne morem mimo, da ne morem mimo sto selektorjev in trenerjev, ki so nekatere igralce poniževali do skrajne meje.
Aleks je bil taki, kot da bi ga zaliv škaf vode, matral se je na poziciji, ki nič ni kaj njegova in namesto da bi mu dajali zagon, se ga je v eno žalilo. Spravite se na igrišče in igrajte namesto njega. Ni prav da se tako spravlja na igralca, ki se tako trudi.
Drugo je Rulo. Ne, ne boste mi govorili kak je štorast, star in nesposoben. Ne bom dovolila, da govorite kakšen človek je in kako bi že zdavnaj moral v penzijo. Niti žoge ne sme brcnit, pa ga žalite, mu žvižgate in ga ponižujete. Ste pozabili kaj vse je naredil za vas in zaradi koga ste na letališču čakali igralce Liverpoola?
Razumem, da se ne živi na stari »slavi«, lahko pa bi se vsi skupaj malo zamislili nad svojim početjem, svojimi dejanji na tribuni in odnosom do igralcev, ki so naši.
Tudi meni ni vse všeč, tudi jaz se ne strinjam z vsemi odločitvami, tudi meni tu pa tam zleti kaj, samo da pa človeka celo tekmo »masirate« pa je predvsem vaš obraz. In upam, da se pri tem ne upate pogledat v ogledalo.
Hvala fantje za tretji krog, kjer nas čakajo naši stari znanci, ki verjamem, da bodo zahteven zalogaj, a še vedno zelo premagljiv.
Žal mi je za Domžale, saj sem jim to napredovanje iz srca privoščila.
Sama sem videla kaj pomeni minuta nezbranosti in kaj bi se lahko vse spremenilo.
Bil je še en čudovit večer.
Drage Viole, vse najboljše za 29. rojstni dan.
Zoran in Damjan…počivajta v miru…nikoli pozabljena. :'(
In preden končam…tudi tokrat…
Vijol’čna kri za vse ljudi. 5.9.2018. Pod vzhodno tribuno stadiona Ljudski vrt. Pridite in darujte kri. Naša naloga je da pomagamo sočloveku. Nikoli ne vemo kdaj bomo mi potrebovali kri in zato je pomembno da jo darujemo dokler smo zdravi in lahko pomagamo.
Pazite nase. Na ljudi, ki jih imate radi in na vse tiste, ki ste mislili, da jih nikoli ne boste imeli radi.
Aja, pa grafika je še zmeraj zakon.
Rada vas ima.
Fajterka.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić