Ko sem malo pred 11h le uspela priguncat na severni del, počvekala s sinom najboljšega trenerja na Hrvaškem in daleč naokoli, ter krasnimi prijatelji iz nogometnih in rokometnih zgodb, je bil dan že vroč, prijeten, nasmejan in predvsem zelo pozitiven.
Gospodje v zrelih letih so pred prihodom nogometašev in vmes, ko so prihajali, povedali par krasnih zgodb o tem, kako se je začela njihova kariera v Ljudskem vrtu, kje so sedeli, kje zdaj sedijo in ja, zakaj nikoli ne bodo sedeli na vzhodni tribuni.
Šele zdaj vem, da naši sedeži na vzhodu niso tak fajn, kot od njih. Mislim pa, da smo vsi, vsak na svoji strani zelo zadovoljni s svojimi izbirami sedežev, tako da se nihče pravzaprav ne pritožuje in ima vsak za povedat svoje zgodbe.
Fantje so tako prišli na pomožno igrišče, da po skoraj 14 dneh počitka zaštartajo z novo sezono.
Ja, pa komaj so šli na počitnice in komaj smo se uspeli poslovit za par dni.
Vendar večina ni kazala pretiranega razočaranja. Nasmejali, predvsem pa polni delovne vneme in elana so se lotili aktivnosti, ki so jim jih predpisali trenerji.
Veseli me, da sem videla na treningu A ekipe tudi kakšen nov obraz, ter da je z nami še en čisto friški obraz, ki je prišel iz Velenja, Jean-Claude Billong.
Iskreno sem vesela, da so poškodbe zgodovina in sta z nami »na pune« tudi Marwan in Denis. Kako veselje vseh, ki jih poznam.
Krasno je bilo gledat te čudovite fante znova skupaj zbrane, ki so v tej vročini dali res vse od sebe in pokazali v katero smer želijo, da gre nova sezona.
V družbi ljudi, ki jih izredno cenim in spoštujem, je trening hitro minil, jaz pa sem uro odhoda v eno premikala in premikala, tako da sem na koncu vendarle počakala do konca in bila vesela vseh teh obrazov, ki so, utrujeni, a srečni zapuščali kraj svojega prvega treninga nove sezone.
Upam, da ste vsi super, da ste vsi dobro, da se veselite vsi novih izzivov, nove sezone, novih idej in podvigov.
Za vse, ki vas zanima…ja, Amir je znova z nami.
Ter ja…Anel, tisti dečko s 33 goli v B ekipi minulo sezono…trenira z A ekipo…saj tak veste, da sem čisto navdušena in da tega tak al tak ne skrivam. Oboževalka številka ena številke, ki me čaka v prihodnjem letu…v osebni, da se razume. 🙂
Lepo vas je bilo videti. Res ste krasni.
Ti vaši nasmeški…koliko to šteje, ljudje nikoli ne bodo razumeli. Vaše prijetne besede pa štejejo enako veliko.
Čeprav sem za trenutek dobila občutek…da pa morda komu še vendarle moramo vrniti nasmešek…obljubim, da se bom v prihodnje zelo potrudila.
Preden končam, še iskrene čestitke enemu najbolj prijaznih, iskrenih in čudovitih fantov našega kluba…Rulo, čestitke!
Naj ti bo v zakonskem stanu vedno najlepše in najbolj čudovito, kot si ti sam!
Pa sem šla…jaz in moja Rosapink. Novim, v drugem primeru, modrih zmagam naproti.
Ja, da se vrnem, kmalu. Vijol’čna, kot zmeraj. Včasih tudi za to, ker sem bolj štorasta, a to tak al tak že veste.
Ter ja…Milovoje se v Ljudski vrt kot igralec ne bo vrnil…želim iz srca vse dobro, čudovite nove zgodbe in predvsem da bi na novi poti našel vse najlepše.
Pa hvala Anja za telefonski vložek. Še zdaj mi je smešno.
Se vidimo kmalu. Nikoli ne veste, kdaj me zanese na kakšno prijateljsko tekmo.
Imejte se radi, objemite ljudi, ki jih imate radi in predvsem…želim vam, da ste srečni.
Rada vas ima.
Ona, ki jo sonce vedno preveč zažge.
Najbolj po nosu.
Vaša
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić