Sobotno jutro.
Mirna, kot že dolgo ne kakšna sobota. Brskanje po možganih in internetu. Kam pa danes?
Izmed izbora slapov, jezer in živalskih vrtov, je zmagal Zagreb.
Pa sva šla. Sicer do meje je bila vožnja bolj počasna, na meji sva čakala presenetljivo kratek čas.
Vožnja po Zagrebu. Parking in greva.
Živalski vrt Zagreb in seveda park, pa še malo Maksimirjevega stadiona.
A naj bo ta blog posvečen najini zgodb o živalih. Ki bodo tudi tokrat govorile svoje zgodbo.
Krasen majhen parkec, kjer človek odklopi možgane in se nasmeje vsem čudovitim bitjem, ki jih lahko tam najde.
Fotografije ni bilo preprosto delat zaradi sonca in kar močne vročine, vendar nama je vendarle ratalo.
Ko danes, dan kasneje to gledam, se smejem vsem krasnim bitjecem.Sploh tistim, ki so mi pozirale in mi pokazale svojo šarmersko plat.
Bilo je krasno. Krasen izlet, čudovita bitja. Koliko iiii-jev spraviš skozi, kot da bi bil na Lentu ognjemet.
Pustila bom tem kosmatim, zanimivim in krasnim bitjem, da bodo povedali to kar jaz zagotovo ne znam.
Aja, pa tudi sama sem šla v kletko.
Meni ni bilo tako neprijetno, kot njim.
Čeprav sem si izbrala tisto z naravnimi materiali. In bila prikrajšana za televizijo.
Zagreb, mesto, kamor se res rada vračam.
Mesto, kjer prehodim tisoče korakov, da uživam v naravi, ulicah, ki jih vedno bolj poznam in se, logično, preden vrnem domov, znova peljem po ulici, ki mi je spremenila življenje.
Pozabljene so zahtevne ulice, nestrpni vozniki, pozabljena je boleča noga in vročina, ki je trofila tudi mene.
Za nama je nepozaben dan.
Ideja ob 10h, ki se je spremenila v iskanje vsega mogoče in končala s piskajočimi hlačami, je bila točno tista, ki sva jo včeraj potrebovala.
Naj vam bo lepo, v teh krasnih nogometnih počitnicah.
Rada vas ima.
Cmoka.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić