Select Page
Spoštovani svetovni ljubitelji mesta Maribor!
Ne, nimamo samo odbojkarskih šampionk, vrhunskih rokometašev, košarkarjev, hokejistov.
Imamo Klemna, ki obvlada smučanje.
Prvi transparent.
 Imamo Ligo prvakov, najboljše nogometaše na planetu.
Ter njega.
Spešl edišn.
Eden je.
Pravijo mu najhitrejši brki na svetu.
In ne, da so najhitrejši…so tudi svetovni prvaki!
Dame in gospodje, njegovo ime je Filip Flisar!
Dajte mu, da uživa vsako sekundo tega zmagoslavja, dajte mu ploskat, se veselit z njimi.
Privoščite mu to!
Garal je in garal.
spremljevalni program.
Poškodovan se je boril z borbo po vrnitvi.
In prišel na svetovno prvenstvo.
S seboj je pripeljal avtobus prijateljev.
Ki so verjeli vanj, kot zagotovo nihče drug.
Mi pa smo se doma tak drli, da je mejilo že na skrajnost.
Nihče ni bil ravnodušen, ko je dejansko prišel v cilj prvi.
S palco je tolkel od veselja, jaz pa sem se drla naj pusti palco, ker ni nič kriva, le zmago mu je prinesla.
Kako sladko zmago.
Najhitrejši brki.
Vse kar je sledilo…so bile le zmagoslavne besede, zlata medalja…novinarji, novinarji. Sprejemi, torte, novinarji.
Obstaja verjetno bolj malo ljudi, ki si ni želelo fotografirat z njim.
In bili smo ljudje, recimo midve z Nušo, da kdaj bo sprejem, pa smo tam.
Nušo je ustavila noga, ki še ni ok
Pa smo se dobile tri…Tamara, Barbara in moja malenkost, da na trgu pozdravimo šampiona.
Kak nas je bilo malo sprva.
Pa smo se nabrali.
Ko je množica pohitela k ograji, sem tudi jaz.
Prva vrsta.
Izbrane fotografije objavljam danes.
Teo.
Z spremljevalnim bendom in voditeljem Robijem je sledil prihod svetovnega prvaka.
In takrat se je zgodila moja poklicna deformacija.
Marketing.
Prihajale so čestike, malo se je pelo, ljudje so ploskali, prihajali so sponzorji z nagradami, njegova ponosna mama.
Bilo je prekrasno.
Aja, in prišel je še on. Ni mu obljubljal ničesar razen penine. Ni mu dal denarja, ki ga krvavo potrebuje. Bil je tam gori, ker pač je bil.
Ker se je pač vsak hotel slikat z njim.
Logično, ne?
za odrom.
Le da smo se mi kot norci stiskali pod odrom. On pa je tam gori stal in stal in še vmes nekaj povedal, nazdravljal…in mu nič ni dal. Nič!
Nimam besed.
Saj vem, da nimamo dnarja.
prihod na oder.
Samo Filip je ime našega mesta ponesel v svet!
Vsi vedo kdo smo!
Kaj komu ni to jasno?
Da se bori s financami in nikoli ničesar ne pričakuje in prosi.
In dečko je tak simpl pa preprost…ampak ok.
In potem si pogledal vse tiste, ki so mu pomagali.
Ko nikogar ni imel, je imel njih.
In danes so pokazali, da so veliki.
on slika nas.
Verjeli so v fanta z velikimi sanjami in uspeli s svojimi sanjami.
Izredna pohvala vsem tistim, predvsem malim, ki so verjeli vanj.
Meni se je to zdelo tak fejst plemenito in tako zelo veliko.
Vsaka vam čast, vsakemu, ki je vanj investiral en tolar, en cent!
Veliki ljudje ste, poklon vam.
Z Robijem.
In potem, ko je dobil vse nagrade, ko je bend še drugič zašpilal, se je fant vrnil.
Še nekaj povedal, še kako kapo vrgel. 
In šel dol k navijačem.
Heroj našega mesta.
In se slikal, podpisoval in se slikal.
Naša Tamara ga je vztrajno čakala, se pomešala v množico, obupala, se spet pomešala, še Barbaro vključila…a nikam se ji ni premaknilo.
Midve z Andrejo, ki nas je vseeno našla, sva čakali in ugotovili, da ne bova konkurirali tej gužvi.
In tudi nisva.
s čekom in penino.
Pol pa je Robi rekel, naj gre še malo desno.
In poglej, fant je stal pred menoj.
Nastali sta dve posrečeni fotografiji.
Brez truda in z veliko sreče.
Potem je šel Filip še med svoje navijače, nekako je Tamara dobila svojo fotografijo.
s sekiro.
Težje in še težje, kot si je verjetno mislila.
Pa sem se pognala proti domu naše Tatjane…in mraz je bil ob čaju in sedviču pozabljen.
Pa še Dolly je bila moja leva roka. 🙂
Rada bi se zahvalila mojim prijateljicam za vztrajanje na mrazu, organizatorjem za simpatično prireditev in vsem, ki ste se toliko potrudili, da ste ga prišli pozdravit.
Dečko si je res to zaslužo.
In kot bi rekel moj sošolec iz faksa, Rok, nisem samo na nogometu.
E, kaj, še z Milka kapo skačem po svetu.
z medaljo.
Bil je krasen sprejem in tako sem odkljukala še nekaj.
Blog o smučarskem krosu, odkljukan.
Sledi blog…v petek, o eni skupini, ki jo bom v petek poslušala v živo na mariborskem radijskem studiu.
Filipova zgodba je zgodba o uspehu.
naš selfie. 🙂
In Filip je dokaz, da je potrebna samo ena oseba, da verjame v tvoje sanje.
Kaj sledi je le poseben šarm, čar v očeh…pristnost.
Iskrenost.
genij!
Čisti Mariborčan.
Ko te začutijo ljudje, si njihov.
Pravi bomo zmeraj verjeli vate, ne pozabi na navijače nikoli.
A najprej si odpočij.
Pol pa…naj se zgodi kar se mora.
Eksektli!
selfi s svetovnim prvakom. 🙂
Rada vas ima.
Mala Mo. :*