Vedno bolj zabavno postaja…

Kaki večer…
Jaz večno zmržjena, medtem ko so vsi na južni skakali s kratkimi rokavi…
Rokova sestra in oče, Tatjana, prijatelji…kako lepo je bilo tokrat na ploščadi…krasni obrazi, prijazne besede, lepe misli, veliko smeha…kako prijetno druženje. Ne bi si želela bit nekje drugje…

Zvesta vojska.

Stadion. Štempljanje se je zavleklo. Srečala sem znance iz vrste v ponedeljek…krasno. Človek je vedno bolj vesel.

Moje štenge…vse se začne tu.

Postava ne preseneča več. Kdorkoli igra, se zdi, da igra drugače kot je včasih. Tu pa tam se najde kakšen “nevidni” in kakšen manj deloven, vendar ekipa deluje homogeno. Eni so se spremenili, niso več tisto, v čemer so blesteli. A rojevajo se nove vijolčne zvezdice, nekateri prihajajo nazaj po stari poti. Vesela sem, da imamo vseeno vrhunsko ekipo. Res ekipo, ki bi si jo želel vsak navijač.

začnimo.

Navijač, ki ga je strah, kaj bo, če se in kar se enkrat mora, to konča.
Prelepo je, da bi bilo res…
Handa je rože dobo. Večno pravilo. Ko nekdo ima okroglo številko, zmagujemo. Ne vedno, ponavadi pa. 🙂

stotka z g. Banom.

Ko je bilo po par minutah že dva nič po zaslugi Marcosa, smo se smejali. Vedeli smo kakšen bo scenarij. Kdor zna, pač zna.

rože za zmago.

Tretji gol je bil Alešev. Mertljev. Ko se Mo še posebej dere…
Štirka za Damjana…Talent. Nesporen talent. Ljudski vrt ga je vzel za svojega. Ko je bil menjan, smo stali…stoječe ovacije za takšnega talentiranega novinca…zaslužil si je.

Po golu…

Petko je zaključil Mendy. Ta je šele bil vesel…
Enko je vmes dodal Dragan Čadikovski…vsi ga poznamo. Nikoli ga nismo marali. Tudi tokrat je bil ob menjavi izžvižgan. V njegovem stilu je publiki zaploskal…

rada imam žive zidove.

Krasna tekma, prijetno vzdušje, prijetna družba, fajn fanta za menoj, ki sta razumela vse pomene fuzbala in dejansko bila res dobra soseda. Fajn klapa levo, prijatelji na poti tja in nazaj iz stadiona.

eden in še eden…

Na koncu pa sem še objela Medota Medvedka. Če pa je tak mehki. Skoraj sem ga Boštjanu odnesla. Res je nekaj posebnega…
Potem pa še počasi domov…

končnih.

Krasno je bilo, zabavno, prijetno.
Kdo ni bil, si je sam kriv.
Ena lepših tekem. Od šestih krogov smo igrali pet. Pet suverenih zmag.
Saj tu ni kaj za dodat.

proti Češki…

Meljite, tučite, zabijajte, zmagujte…tako krasno sezone pa še res nismo začeli…vau.
PONOSNA SEM, VIJOLČNA BANDA!
Komaj čakam torek…
Čehi, prihajamo!
Hvala, hvala, hvala…
Vsem, ki ste in vam je mar.

Dejan, zate! Pogrešamo te!

Najboljša publika na svetu…šparajte glasilke!
V torek na busih se vidimo. Prosim, naj kdo prinese kakšno čokolado in sok. 🙂
Se beremo.
Rada vas ima.
Cmoka. Mo. :*
P.s. 17 dni do krvodajalske akcije! Bodite z mano! Obljubim da bo fajn!