Vstanite se štajerci

Kaj enim ni jasno?

bravo ekipa!

Da ne razumejo kaj pomeni ta stavek!
Kaj???

gužva na stojnici.

Razpižjena sem in upravičeno tako začenjam ta blog!
Kdo si drzne meni na tribuni grozit s tem, da me bo “skup zlamo”, “da me bo sfockal” ali še hujše…da me bo “poscal”?

ploščad.

In zakaj?
Vsi, ki me poznate, veste da imam dolgi jezik…le da to tokrat tu ni pomagalo…

prijatelji iz Malte.

Kajti, osebka 18vrste vzhodne tribune sta mi grozila zaradi tega, ker sta prišla na tribuno, kjer se sedi in da če hočem stat, da naj grem na jug!

začetek.

Kaj vam ni jasno, idioti?
Pisala sem celo na policijski del, ker sem se bala za lastno življenje in sem bila celi prvi polčas totalno nervozna?

prosim, to velja za vse!

Kdo ste budale, ki ne razumete navijaštva??? Kdo?
Evropska tekma je! Na njej stojimo! Ne sedimo, deremo se ko budale (še celo jaz!)…
In nehajte mi grozit na tekmah!

srce stadiona.

Med polčasom sem šla med prijatelje…pripravljeni so mi bili pomagat, če bi se mi kaj zgodilo. Na srečo ni bilo nekega provociranja.
Zato zadnjič!
Nehajte!
Resnično, nehajte!

tak to zgleda, ko se gremo vstanite se…

Ne razumete? Potem pojdite na zahod, sever, na rob nekam sedet, v prvo vrsto…vseeno mi je. Samo pustite toti c sektor pri  miru. Vsako leto ima nekdo od nas tam sranje.
To ni tribuna, kjer so vaša pravila. Tu se prilagajamo en drugemu.
In če vam zaupam še ironijo vsega skupaj…90 procentov tekme pa so se vsi vstajali, ker so hoteli vedet kaj se bo zgodilo…ta telovadba je dosti manj praktična kot to, da celo tekmo stojite in počnete kar se za navijača spodobi.
Tako, jezo sem dala ven…

ob Goranovem golu

Zdaj pa na tekmo…
Bila je krasna. Res. Naj reče kdo kaj hoče. Meni so bili fantje resnično všeč. Hvala Goran, res sem ponosna nate! Prepričana sem bila v tvoj današnji gol. Slava ti, vedno boš naš!
Mitja, zlatek, vem da bereš…ne vem povedat kak sem ti ploskala in se drla! Iz srca sem ti privoščila…

Mitja.

In ta zmaga. Za vse vas je. Res ste igrali. Popolno nasprotje prejšnjega tedna. Bravo, tak sem bila ponosna, tak sem bila vesela…
Hvala Jovan, lepo te je bilo videt. Ekipa iz tribune…zlateki. Hvala.
Potem pa še moja mamika, ki je pred letom dni postala mamica naši zlatiki Tinkari…Polona, kak je tebe lepo videt v Ljudskem vrtu.

Po in Mo. 🙂

Še sošolce, prijatelje, ki jih nisem videla že celo večnost…hvala vsem, ki ste mi mahali iz vseh delov stadiona, posebej tistim, ki ste mi hoteli pomagat. Iskreno cenim.
In še Lubčka, z veliko, za mojega Jakeca. Hvala Mojca, da si mi ga znova pripeljala. Kak je to lepo videt…in fotka je tako lepa. Hvala sonček, rada te imam. :*

Moj Jaka.

Lepa tekma, ki se je končala na južni ploščadi ob dobri družbi.
Da ne pozabim…prijatelj iz D-ja….ne pozabi se naučit že enkrat po štengah hodit. Vedno te malo zgrešijo.
Hvala Martina za motivacijo med tekmo.

vidi žogo…

Ter še oprosti Tebi…ker ne kličem, ker ne pišem…čakam tebe…če si premisliš, veš kje me najdeš…ne vem če bova še kdaj našla skupni jezik, ker je takšen prepad ratal…vseeno te imam rada in te pogrešam…
Čudovita tekma, ki jo dajem v krasne spomine…
Viole…klanjam ste. Ponosna. Zelo.

Viole.

Vsem, ki sem vas srečala, ki ste govorili z mano, ki ste me bili veseli…hvala.
Lep večer je bil, kljub vsemu kar se je dogajalo…
Ter dragi na Mobitelu…božek, kak težko je koga poklicat med polčasom…zato me moja specialiteta čaka šele kasneje…

končnih.

Tako da ja…fajn je bilo. Meni osebno zelo.
Skoraj bi pozabila…tekmo sem preživela s hudim glavobolom, vročino, bolečim grlom in predvsem na tabletah…pa sem vseeno zgurala tako dobro tekmo.
Bilo mi je lepo…

še ko so mahali. 🙂

Bojevniki, prav zaradi takih tekem imate vedno moje srce…
Aja, in kaj si mislite vi, mi je vseeno.
Zlati prijatelji, bodite mi dobro.
Se vidimo.
Cmoka.
Rada vas ima. Mo. :*