Na Kubi smo bili…

…pa vi, ste bili z nami? 🙂
Baza tri.
Gornja Radgona.

krasna dekoracija. 😀

Kuba bar.
Aleš, Simona in moja malenkost.
Pa še naši vijolčni prijatelji.

rožica.

Sandra spet tista, ki je dvigovala temperaturo. Hvala bogu, ker je bilo tak fejst mrzlo, da je bilo že skoraj preveč mrzlo.
Otroci so risali, starci pili, jaz pa sem si privoščila Cockto.

mali umetniki.

Lufta ni bilo, zato pa je bilo ljudi dovolj.
Pa je prišle vlakec. Na njem pa navijači, pa Aleksander, Aleš, ter vodstvo NK Maribor.
Krasno, še bolj krasno…čudovito.

Matic. 😀

Aleš se je zgubil v množici in dobil podpis na svoj unikatni dres…
Jaz pa razpeta nekje med fotografi, navijači, nasmehu, vsemu…
In punco, ki mi je rekla, da sem gospa…No, ekipa, sem res tak videt stara? Za fotografijo iz prejšnjega bloga so mi povedali, da imam baje 10let manj…o hudiča…

pogumnež. 😀

Lepo prosim, vse moje bralce, da me ne vikate, če pridete do mene. Sem samo Mojca, Mo, Cokolada81, Pepelka, Čokoladka…karkoli…samo ne gospa…lepo vas prosim. 😀 😀 😀
Eni prijatelji se mi bodo še en teden norca delali zaradi tega…

vlakec na cesti. 😀

Otvoril je bazo sam g. Zahovič in končno sem stala spredaj, da sem te naredila neko normalno fotografijo.
Po otvoritvi se je stanje malo umirilo.
Privoščili smo si čevapčiče in Radlerja.
Prišli so še David, Polona in Robi.

darilo za direktorja.

Smo se nasmejali…
A mraz je pritiskal, mi pa smo se lepo počasi po starih cestah peljali domov…
In tako sem tukaj in nekaj čez 22h končujem blog, ki ga zagotovo berete vsi, ki ste ga pričakovali.
Fajn je bilo, malo premrzlo, a kaj bi se pritoževali nad vremenom.

g. Zahovič je odprl novo bazo.

Dokler imamo eden drugega, je čudovito in fajn. Pa da smo skupaj.
Sem pa nekaj fejst zaspana, pa mislim, da bom danes imela kar lepe sanje.

odprto! 😀

Hvala Alešu Mejaču za avtogram kartico. Varno jo bom shranila k vsem ostalim.
Hvala vsem, s katerimi sem se srečala danes. Še posebej Denis, ker te je človek res vedno vesel.
Kaj vam naj še povem…

čevapkeki. 😀 (namerno tiskarska) 😀

Jutri sem prostovoljka na Trgu Leona Štuklja…pa upam, da me boste prišli pozdravit, ker gre za dober namen…
Hvala za poganjanje vijolčne žile po krvi in hvala vsem za to, da se nikoli ne morem nehat smejat, tudi ko mi ni do smeha.

z  mamo Po. 🙂

Čudoviti ste vsi, rada vas ima, vaša Mo. Cmoka. :*