Jaz, Kapetan…

začetek…

Kaka drama v Ljudskem vrtu… 🙂 🙂 🙂
Morala sem začet malo sarkastično…ker se tako danes tudi počutim…
Že ko sem pred tekmo poslušala, kak bomo “nažgali” Gorico, ker že tak dolgo niso dobili plač, je bilo jasno, da se nobena ekipa, ki pride V (Planet tv, da boste vedeli za drugič) Ljudski vrt ne predaja v naprej.
Tudi vrtnice so danes pokazale predvsem dosti trnja.
Vijolice pa to pomlad sicer zmagujejo, a cvetijo pa bolj bogo.
Zmagali smo, drži. 2:1. Martin in Arghus.

končno nazaj! 😀

Ponosna na oba strelca. Predvsem slednjega. Do njega gojim močno spoštovanje in vesela sem, da se je vrnil tako, kot je treba. Upam, da so nekateri zlobni jeziki končno utihnili.

Pohorje prvič…

Tekma sama niti ni bila tak slaba, kot prejšnje. Prve minute sicer malo zaspane, potem pa je bila akcija. Fajn je bilo gledat. Res, dogajalo se je, naši so se zdeli končno prebujeni. Polčas 2:0. Spet smo verjeli v naš Maribor…

…in drugič…

Že vreme pred tem ga je kiksalo…ni vedelo ali bi sijalo sonce, ali bi raje bil dež. Mavrico je bilo lepo videt.

mavrica…

Vendar smo se mi vzhodnjaki danes pošteno nasončkali. Krasno je bilo.
Prijatelji za mano so prinesli bonbone, Aleš in Simona pa mojo najljubšo sladkarijo.

prijatelji vedo, kaj je najboljše…

Smejali smo se ogromno, fajn smo se družili, uživali med prijatelji…
Tekma pa…

Nič več HiT, le še ND…žal…

Narobe svet.
Uradnega komentatorja že dolgo ne poslušam tako kot bi morala. Ker ga je težko poslušat. Tako sem šele kasneje pogledala kdo je kapetan. In bravo, bravo…Agim!

on, kapetan…

Pa tudi Agim ni zdržal celo tekmo. En ga je malo preveč provociral, on pa je pustil sprovocirat. Če bi mu človek seveda to lahko zameril. Pa mu ne moreš…

po Martinovem…

Goričani so v osnovi danes igrali na taktiko “padam, padam, daj jim karton”, sodnik pa, ne vem kdo je bil, ker si tega imena preprosto nisem zapomnila, zgodba zase.

kaj pa bebi stajl?:D

Nič osebnega proti poštenim sodnikom, to pa je bilo na meji uničevanja fuzbala.
Ne vem kdo nam to dela, niti me ne gane, samo začnite se že vsi skupaj obnašat tako,da igrate za Maribor. Sodite tekme Maribora. Ne nekih seljakov, ampak klubu z največ navijači.

iz slike je vidn strelec…gola. 😀

Zahtevnimi, dobrimi, poštenimi, iskrenimi NAVIJAČI.

…rdeči…karton…

Danes to je bila spet mala farsa, norčevanje vsi iz vseh. Žalostno, kako težko po tekmi najdeš igralca tekme.
Moja prva pohvala gre seveda Arghusu…bravo dečko, si rojen zmagovalec.
Druga moja pohvala gre Dejanu Mezgi. Ker si borec. In borce rabimo.
Tretje pohvala gre golmanu. Pa ne za celo tekmo. Ampak pohvala za pošteno borbo proti zelo težki ekipi dneva.
Četrta pohvala gre Alešu Mertlju. Pa ne zaradi današnje tekme, ker je igral bolj malo, ampak zaradi včeraj. On ve, kaj se je včeraj zgodilo. In tega Mo ne pozablja. Solzica je stekla in ponosna sem na to, da te poznam, Aleš.Si velik človek in zato bom vedno verjela vate.
Peta pohvala gre navijačem, predvsem tistim Violam, ki vam je mar. Dečko, ki pa je baklo vrgel na igrišče pa…ne bom hudobna. Naj sam pri sebi premisli, ali so takšna dejanja normalna. Sem pa slišala, da je bila reakcija njegovih sonavijačev zelo učinkovita in sem zanjo zelo hvaležna.

Viole…

Pohvala še vsem nam, ki smo vedno tukaj, vedno vztrajamo.
Imamo vas res radi, dragi nogometaši. Ne veste kako. Čustveni smo, taki smo. S klubom smo dalj časa, kot ste eni živi in radi ga imamo. Naš ponos je in naša zmaga.
Hvala vsem, ki ste radi z nami.
Hvala vsem, ki ste danes prišli.

končnih…

Andrej, dobrodošel v Ljudskem vrtu. Upam, da ti je bilo všeč. Si štejem v čast, da sem te videla na tribunah mojega doma.

Andrej na premieri…svoji. 😀

In posebna hvala Tona in Tatjana. Ker nikoli ne obupata nad mano…pa še poskrbita, da mi bodo hlače še kar naprej premale. 🙂
Ni bila to tekma presežkov, konec koncev je na koncu kapetan postal še golman, ups, vratar…

kapetan…drugi…

In ni bila to tekma, ki bi nas prepričala.
Še vedno vemo, da zmorete več in da ste boljši. Boljši od vseh v tej ligi. Samo s takim pristopom, takšnimi plavalnimi in borilnimi veščinami pa nekak ne…
Jutri je nov dan…upam, da boste končno prišli k sebi…prihajajo zelo neugodni nasprotniki in ne bom nič kaj simpatično…

konec…

Klapa zbrana na mojem sektorju…čudovito je bilo…
In mojemu “posrančku” iz sosednjega sektorja še eno kratko sporočilo…lahko ti je samo žal… 🙂
Ko me boste naslednjič vprašali, kaj mi je tega treba…
Odgovor je preprosto…Ljudski vrt je dom prvakov. In njihovih najboljših navijačev na svetu.

vijolčna Vijolica…

Mi smo tu, ko ne gre, ko gre, ko smo na vrhu, ali podnu. Pa smo še kuj na vrhu…a za ta vrh, da smo na njem do konca, bo treba pošteno še garat…
Ali pač ne? 🙂
Do srede…rada vas ma, vaša Mo. :*

ko bi eni to besedo razumeli…