50 odtenkov vijolčne…

Vreme: lije, kot da je april.

Obisk: kot da je zima.

Igra: kot da je megla.

Rezultat: 3:1 (Dejan, Marcos, Robert).

Stanje po tekmi: zaspana, zmržjena, a nasmejena.

C sektor: za crknit smešno…

Ali drugače…

Tekma je bila v odtenkih vijolične barve…

Južna ploščad je samevala, ko sem nekaj pred 17h sparkirala na ploščadi. 

Pred to tekmo so naši u-14 upi izgubili v finalu Premier cupa 1:4. Tako da je nekaj publike ostalo še od tam…

In potem smo tudi mi spet malo prišli.

Renato je bil danes kreativni direktor smeha in solze so lile iz oči. No, dodatno so prispevale tudi umetne solze, saj me danes oči ne ubogajo tako kot bi morale.

Že ves dan se je vse vrtelo okoli romanov 50 odtenkov in ni slučajno, da se je to nadaljevalo tudi na tekmi.

Halls bonboni so imeli 50 odtenkov črne in vijolčne, piva pa zelene in rdeče.

Komedija na tribuni je bila nekaj, kar bi lahko rekli tudi za tekmo.

Nič osebnega proti ekipi iz Velenja, sploh ker za njo igra tudi fant, ki ga poznam že od majhnih dni, vendar ta ekipa je žal še slabša kot smo mi. Kar je zelo žalostno in nesrečno dejstvo.

Moram pohvalit Knape, ker so se na tej vaterpolski tekmi z dežjem dostojno borili. 

Pohvalim še Viole…bravo…

Najbolj me je ganilo, ko so Viole na koncu našemu slavljencu Marcosu pele vse najboljše. Nisem še nikoli videla kaj tako čustvena in veselega. S ponosom ga imamo za kapetana in ni ga človeka, ki tako ceni vijolčni grb, kot ga on. To je pokazal tudi danes ob golu in potem še na koncu. Vse najboljše, Marcos…ti si srce in duša NK Maribor! 

In ostalo…kaj vam naj povem…

Prvič sem na tekmi igralca Maribora nekam poslala. Ker tudi pri meni imajo eni ljudje mejo dobrega okusa. In ta igralec me je dokončno razočaral. Pa sem verjela, da bo boljši, zagovarjala sem ga, ko so vsi hodili po njem…danes pa…ne, kako si kdo lahko dovoli tako dobesedno hodit po imenu NK Maribor. Kako se lahko nekdo gre igralca našega mesta in pri tem dela take nesmisle na igrišču? Tokrat nisem razočarana…tokrat sem zelo, zelo jezna.

Pravzaprav sem ob ogledu prve postave znova obstala. Ko je naš g. komentator povedal postavo, predvsem rezervno, sem bila prepričana, da je nekdo zamenjal vrstni red.

Eni igralci si žal dresa NK Maribor ne zaslužijo. Kdo sem jaz, da jim sodim? Kdo jaz, ki sem na vseh tekmah sezone in se vsaki dan trudim, da bi naš klub bil promoviran, znan, ki ga delam velikega, ker je velik v mojih očeh. Ker je moj klub, ker sem jaz del njega. Ker je ta klub del mene…

Kdo sem jaz, da si upam zdaj napisat, da bi pol ekipe poslala igrat na vaško tekmo…pa naj ugotovijo, da se za naš klub igra častno, pošteno, garaško in delovno! Eni pa so v tem klubu zato, da na igrišču plavajo, spijo, dremajo, sanjajo in kar je najbolj žalostno…ne vedo, kako pri svojih letih igrati nogomet.

Da slučajno ne slišim koga, da mi govori, da smo zmagali in da naj ne kritiziram. Ker kako bo ta ekipa, ki s takšnimi težavami premaga Rudar igrala v Evropi? Pohodili nas bodo nasprotniki! Z lahkoto in s pol moči!

In kdo sem jaz, da imam ta klub tako rada, eni igralci pa imajo radi kaj drugega…

A ne smem samo kritizirat, ker so me danes eni igralci res pozitivno presenetili. In nekateri so iz dneva v dan boljši, kar me iskreno veseli.

Dejan Mezga…ti si naš in boš naš. Ne morem te samo hvalit, samo te vseeno moram. Ker si borec in boš borec. Želim si, da bi te kdo jemal za vzor. Skupaj z Martinom delujeta zelo dobro…

Goran…želim si, da bi končno zadel. Ker mi daje občutek, da si on tudi sam to tako močno želi in z njim si to želim tudi jaz sama.

In Mitja. Oh, vem, da to bereš in čakaš, kaj sem si privoščila. Pa te moram pohvalit. Predložki so vedno boljši, boriš se kot lev in kar mi je všeč…edinemu na igrišču ti je tak vroče, da mene še bolj zebe. 🙂

Aleš…dolga pot je za teboj. vidi se kako dobro ti gre na njej.

In za konec še pohvala in še enkrat pohvala…Marcos. Moram še enkrat. Ker ko ta naš kapetan stopi na igrišče, se zdi, da s svojim prihodom zbudi ljudi, soigralce, vreme, sodnike… Ko se prikaže in daje tisto čarobno energijo, veš, da se boš nasmehnil, ker se bo zgodilo nekaj dobrega…Marcos je naša inspiracija. Da moramo verjeti v svoje sanje in zanje trdo garati…hvala, ker te imamo! Brazilija mora bit zelo ponosna dežela, ker navijači NK Maribora zagotovo smo…

Lepo je bilo spet videt stare prijatelje na tekmi, pogrešala sem tiste, ki so preveč prekrokali noč in lepo je vedeti, da se v Ljudskem vrtu vedno počutimo tako zelo doma…

Nepozabno druženje je skazil hud mraz, ki se na nogah še zmeraj pozna…

Tako so odtenki vijolčne se danes pokazali pri vseh…dobesedno.

Užijte nov dan, spijte kak kozarček, fajn se mejte med prazniki, v torek pa se dobimo v Celju…

Hvala najboljša publika in hvala igralci, ki verjamete z nami…

DOKLER SMO ŽIVI, TI NIKOLI NE BOŠ SAM…