Naj pada dež…

…samo da se bo zdelo, kot da smo na zelo slabi kmetiji, kjer so nekaj delali s površino, pa tak ne vemo kaj…

Domžale. Kraj, kjer sicer ne izgubljamo, pridemo pa v kraj, ki jih je zapustila civilizacija. Skoraj. Še sreča, da so zraven postavili najboljšega soseda, da še imamo kam it jest, se razume.

Tri M in Ervin smo se tokrat pripeljali skupaj na še eno moje gostovanje tega leta. Odločili smo se za “okrepčilo” v sosednjem centru in seveda smo najprej videli kaj dobiš zraven čaja, kot kakšen je ta čaj. Da se o pomfriju in sadni kupi sploh ne pogovarjamo. 

Mojca v eno, mi trije pa v drugo smer. In seveda je lilo, kot da je sodni dan. In pridemo gor. Vau, spet stari dobri plac. Pohvale navijačem. Od prvega do zadnjega vsem. Krasno je bilo videt na sredo, v tako gnilem vremenu in še ne najbližjem gostovanju. Ta nič kaj prisrčen sektor je bil praktično poln. Bravo mi!

Kaj, še navijala sem. 🙂 Fotke so bolj kot ne neposrečene, je bila pa tekma zelo zanima. 

Na takšni igralni površini nisi mogo pričakovat. Smo pa neodločeno le igrali. Robi in Marcos sta bila naša strelca.

Tekma je bila super fajn, če le ne bi imeli zvočnika tako blizu, kot da smo gluhi in smo slišali vse v pretirano glasnih zvokih.

Pihalo je, kot da prihaja primorska burja.

Smo se pa vendarle nasmejali, tudi zapeli, zaploskali, pokritizirali in se družili…

Pot domov je bila naporna, kot še nikoli. Vožnja je bila v nalivu, cesta pa tudi nič kaj prisrčna.

A kaj reči…vseeno smo se imeli super, se boljše spoznali, se kaj novega naučili, tudi nasmejali, doživeli kup simpatičnih stvari in  bilo mi je zelo lepo.

Zdaj, ko utrujenost že popušča…

Hvala bojevniki…in hvala, ker ste…

Vsi, ki verjamete v moje sanje in se čez 37 dni veselite moje nove zgodbe. Hvaležna sem vsem, ki držite pesti in boste v mislih z mano. Rada vas imam…še posebej nekoga, ki se trudi razumet, ko sem najbolj zahtevna deklica na svetu. Si moje največje sonce na svetu. :-*

Se vidimo v Murski Soboti…še tri…pa rečemo naporni, veseli, uspešni, srečni, polni dolgodivščin dolgi jeseni zbogom do pomladi…uf, kako bo takrat že vse drugače. 🙂