Poznajo me ljudje po tem, da ogromno berem.
Ko imam čas, si zelo rada krajšam ure z branjem vseh možnih knjig. Če ne kriminalke, ljubezenske romane, Harrija Potterja, mladinskega romana, kakšno knjigo za razmišljanje, pa si vzamem čas za kakšno dobro biografijo.
Avtobiografij sem glede na vse drugo prebrala resnično zelo malo…
Dolgo sem jo iskala in čakala, da mi jo bo kdo poskrbel…na koncu pa sem jo odnesla en lep dopoldan in začela z branjem…
Presenečena sem ugotovila, da mi je človek v nekih točkah zelo podoben…
Borec, borec in predvsem človek iz ulice, ki je na nek način ubežal preteklosti, da bi zmagal v sedanjosti.
Kup težav je imel na poti življenja, skregal se je z vsemi, s katerimi je ostali svet sodeloval, bojeval se je proti velikanom nogometa in vendarle ostal Velik človek.
Ko sem prebrala to knjigo, sem začela gledat drugače na življenje…
Saj je res, da je plat te zgodba ena od dveh, a verjamem ji…
Zakaj?
Ker ko pogledaš kako si prej gledal in kako gledaš zdaj, ti je jasno zakaj je nekoč nekdo ukradel kolo, zakaj je tolkel po slačilnici, kaj so mu pomenile polne tribune, rojstvo otroka, reprezentanca. Kaj mu je pomenilo, da je odhajal v svet…
In kaj mu je pomenilo, da je odšel iz velike Barcelone…
Sem velika ljubiteljica mariborskega nogometa, kaj velika…največja med velikimi…
…a če bi mogla rečt…naštej še en klub, bi rekla…Barcelona…
In po prebrani tej knjigi bom rekla samo še…samo Maribor…in nihče drug.
Ne bom razlagala o vsebini te žepnice, ki ti po 394 straneh govori….”Verjemi.”
Vsak od vas si naj zase razlaga kdo je ta priseljenec, ki ga marsikdo dolgo ni razumel, niti lastna družina, ki je poznal Ronaldota, a nobenega švedskega nogometaša…
Ki ljubi hitrost, je na trenutke prevelik egoist, a vendar igralec. Ki stopi na svoj zeleni oder…in če tam ni glavni, potem ni on….
Kar dejansko za nogometaša ni ravno najboljše…a prav zaradi tega ima samo dve skrajnosti…ali ga sovražijo ali pa ga ljubijo…
Ko je prizanesel velik finančni minus španskim finančnikom, se nihče ni vprašal, da zanj ni bil kriv on…on je hotel samo igrati po svoje in ostati zvest sam sebi…ker ko je bil lutka, je umiral….
Ustvarite si svojo podobo o Zlatanu Ibrahimoviću…
Ne skrivam, da že od malih nog navijam na Švedsko nacionalno reprezentanco (Janez, veš kak je ta beseda dolga! :)) in mogoče sem si zato tako želela prebrat to knjigo o tem človeku, ki se še danes bori proti sistemu, da bi uresničil svoje sanje…
In to mi je nekako znano….
Zato sem tokrat na njegovi strani.
Dokler človeka ne poznate, še manj pa njegove preteklosti, ga ne sodite in žalite (ker se vam lahko še prehitro vrne). Še manj pa si ga dovolite javno blatit po prispevkih, ki jih dela zase in za tiste, ki jim je to dejansko všeč. In če vam ni všeč…se obrnite in pojdite…ker s tem, ko si dovolite kakšen komentar preveč, se vprašajte, ali morda niste odsev tistega komentarja prav vi….
In kot piše tam nekje blizu male švedske vasice Malmö…
“Fanta lahko spraviš iz geta,
geta pa iz fanta nikoli.”
Se vidimo jutri na sirtakiju. 🙂
Foto: Dejan Laketić