Samo en je klub…

…in en je Kapetan.

Ja, Marcos še zna. Vstrelal je in Ljudski vrt je hrumel.

Tudi izenačenje na tej tekmi ne spreminja dejstva, da je bila tekma krasna in zanimiva. Veliko zanimivih priložnosti, spet kupček prijateljev. 

Pa še Jaka mi je iz E-ja mahal.

Bi si želela še kaj več?

Ja, čeprav si nisem.

Nekaj metrov stran, malo bolj desno in malo bolj nazaj je sedel fant, ki sem ga občudovala že v srednji šoli…pa se je tak krasno nasmehnil, da mi je postalo kar malo nerodno…verjetno tudi njemu, ker sem pozabila, da je tekma spredaj in ne zadaj. 🙂

Sem pa pred tekmo dočakala tako želeno letno vstopnico, ki je moj velik ponos. Le kaj sta si mislili tisti, ki sta jih delili. Verjetno, da sem zmešana (no, to tako ali tako sem).

Tako da…ne glede na vse…

Ljudski vrt je kraj, kjer se srečajo prijatelji. 

Da počvekajo, da zakričijo, da zaploskajo, da se nasmejejo, ter da vedo, da se v nedeljo na istem mestu znova srečajo.

Hvala, ker ste del te vijolčne familije. Čisto vsi in vsak posamezen od vas.