Prvega ne pozabiš…

Saj ni za verjet, vendar to je moje prvo gostovanje z Nk Maribor v Murski Soboti. Zaradi Polonine poroke je bilo praktično izgubljeno, na koncu pa so tekmo premaknili na nedeljo in tako sem vikend lahko uresničila obe veliki želji.

Nad stadionom in prekmurci sem še vedno navdušena. Le organizacija jim ni vrlina. Da dajo nas med domačine…vseeno ne vidim v tem pravega načina. Sedeži pa taki, kot da so jih na kramarskem kupili s popustom.

Tekma je bila zaspana kot jaz. Vseeno pa smo zmagali z goli treh meni ljubih igralcev. Zadeli so Aleš, Dalibor in Arghus. Predvsem je pomembno, da je slednji igral svojo prvo prvenstveno tekmo v tej sezoni in iz srca sem vesela, da je nazaj.  To je obramba. Samo Dejan je falil in mislim, da bi bila to res ena čisto druga zgodba.

Po tekmi smo si privoščili nekaj papce in cedevite.

Klijči je kljub vsem težavam in zaspani voznici preživel.

Upam, da smo prijaznega sovoznika prepričale, da pride še kdaj z nami.

Do takrat pa velja, da je Maribor Šampion.

In če bi šli šah…bi danes učitelj gladko premagal učenca. In ta taktika je pokazala, da ne rabiš imet več, da zmagaš z manj.

In ja…če se dobro pogleda to fotko…bi se lahko zastavilo vprašanje…Kdo še ni za Maribor in kdo še bo za Maribor? 

Kaj pa semafor?