…spet ta večer. Ker čas nam prehitro…mineva.
Če ste me slišali pet to pesem po koncu štajerskega derbija, ste slišali prav. Pesem, ki si jo bom vrtela še dolgo po tem, ko boste vi že spali, mi je danes nekak inspiracija za naprej.
Ljubezen. Dajajmo ljubezen, da jo bomo prijeli nazaj.
Ne hudobije, sovraštva, ne žaljenja in jeze.
Tekma proti Celju je bila čisto preprosto zanič. In to je menda tudi vse kaj bi dejansko rada povedala.
Samo dodajam še, da smo se imeli krasno, uživali smo v super družbi, smejali smo se ogromno, malo smo se še bačkali in jedli kokice.
Bili smo v najlepšem stadionu na svetu in bili smo skupaj.
Po tekmi smo se lepo družili, se smejali in zabavali. Čakali na nogometaše, pozdravljali in se imeli krasno.
Dočakala sem Gorana in Daliborja in jima ponosno in častno stisnila roko. Vedno bosta ena od nas.
Fotografija z Daliborjem je še ena v vrsti za krasen spomin na še en krasen večer.
Hvala prijatelji za družbo.
In vidimo se v Murski v nedeljo.
Prvak ostaja prvak. Vse ostalo bomo pozabili.
In ljubili bomo. Še naprej bomo ljubili. Spoštovali in ljubili.
Ker samo tako lahko stvari spremenimo. Samo tako bo boljše.
Vsak pa naj sam pri sebi spuče kaj dela prav in kaj narobe.
Zadnja sem, ki bom tukaj vihtela palico in bila nesramna.
Svet je že brez mene dovolj sovražen in jezen.
Naslednjo soboto pa zagotovo spijem kozarček. Pa še nekaj Jägra je ostalo od prejšnje čage. Tudi jaz si ga bom privoščila.
Preden kričite, se greste selektorje in žalite…poglejte v sebe in ugotovite ali ste vi toliko boljši?
Skupaj se veselimo novega dne.
Tista, tista tam…ki ne veste ali bi jo imeli radi.
A prerasla sem to, da mi je vaše mnenje pomembno.
Vseeno vas imam tudi jaz rada.