Pozdravljen Moj NK Maribor, dober dan Gorica!
Ne, danes nisem z vami na drugi strani države in ne, nisem 12 ur namenila še eni neverjetni dogodivščini, ki se z nogometnimi gostovanji zmeraj zgodi.
Doma, na kavču, z mojima najljubšima, gledam fuzbal.
In ja. Zdaj, ko to pišem se tekma končuje in Maribor bo to tekmo zagotovo dobil.
Dva gola sta že padla in Mendy jim je danes pokazal, da je daleč od pozabljenega in predvsem, da zna uporabljati svoje kvalitete in znanje.
Postava, ki je začela, me je navdušila.
Vrnil se je med prve 11 meni res ljubi igralec in manjkal je igralec, ki je bil vedno bolj neviden, kot viden. Če pa je bil viden, pa so bili tako ali tako samo problemi.
Upravičeno lahko rečem, da smo danes igrali z 11timi igralci.
Smotrnost menjav prepuščam vam. Razumljivost in še kaj pa tudi.
Lepa tekma je to danes, res krasna tekma.
Fantje so igrali izredno napadalno, šans so imeli za izvoz, kotov pa toliko, da bi jih lahko izvajal čisto vsak od njih.
Kanal A ima vrhunsko sliko, res je užitek gledat tekmo doma.
Vse ostalo pa pri meni samo ostaja s vprašanjem: “Vi to resno???”
Čeprav med zmagovalne izjave danes štejem Žlogarja, ki je med polčasom izjavil, da je treba dat gol, če želiš zmagat. Mislim, da mu je treba čestitat za znanje, ki ga mi v zadnjih letih nismo bili deležni.
Kartonov je bilo na minuli tekmi občutno premalo, čeprav so baje Goričani v drugem polčasu igrali bolj agresivno (sicer ne vem kaj so pomenili vsi tisti padci naših igralcev v prvem polčasu).
Prijetna tekma, ki sem jo spremljala v najboljši družbi, s čipsom in vročo čokolado. Res, čisto tipična kavč navijačica, ki ima kup razlogov, zakaj danes ni v njej ljubem mestu. A glavni je ta, da so plani za prihodnost drugačni in Gorica nas bo v prihodnjih letih še veliko videvala.
In ja, ko ima NK Bežigrad tekmo več in zmago več, se potem, pazite, zmanjša prednost Bežigrada, ker slučajno smo imeli mi tekmo manj kaki dve uri in dve uri so imeli Bežigrajčani pač plus sedem. Kaj človek vse ne posluša ko gleda neposredni prenos.
Pa še pohvale celotni ekipi za krasno tekmo, nekateri igralci so me resnično presenetili, vesela sem, da se eni uspešno vračajo, da zapirajo lape vsem tistim, ki so nehali verjet v njih.
In ja, čestitka še kapetanu za rojstni dan, zadnjo nedeljo v aprilu spet začenjamo s pikniki in vabilo naj velja že danes.
In tako se je končala še ena tekma, ki nosi pot prvakov.
Fajn je bilo to pogledat, tekma za dušo.
Lepo je videt te nove obraze, ki se borijo za sveti dres in predvsem sem vesela, da imamo toliko dobrih igralcev, ki lahko odločijo tekmo.
Vsi ste naši, vsi si zaslužite samo najboljše.
In v sredo je pokal. V Zavrč nas bo pot peljala. Iz kup razlogov. Eden izmed njih je fant iz Gosposke v petek.
Lepo vas bo videti spet.
Veliko stvari se je spremenilo v minulih dneh in veliko se še bo. Da ene stvari se nikoli ne spremenijo. Tudi če ne bom na vseh tekmah v živo, moje vijolčno srce je zmeraj tam. In vijolčna je ljubezen večna in ja, tudi Vijol’čna kri za vse ljudi z vami tudi letos. Če si še niste, obkrožite si 5.9.2016. Pod vzhodno tribuno se bo toliko lepega zgodilo.
Hvala vsem, ki še vedno vztrajate, navijate, ste z nami v dobrem in slabem in se ne pustite vreči iz tribune, ko nam ne gre tako kot bi moralo bit. Vse dobro se bo vrnilo. In vse bo še točno tako kot mora bit. Ne pozabite tega.
Lepo je bil navijač NK Maribora.
V vseh letnih časih in vseh letih življenja.
Posebna hvala še vsem tistim, ki delite moj blog o iskanju službe in ga boste še delili. Službo resnično nujno potrebujem. Iz srca vam hvala za vse kar ste storili v teh dneh za mene.
Lep konec dneva, čudovita zmaga.
Naj se nadaljuje zgodba do finala pokala.
Uživajte na sončku, pojdite na sprehod, objemite prijatelje in se imejte najlepše.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić