Select Page

Fantastično! Izjemno! Ponovljivo? Seveda!
Odbojkarske prijatelje z Gorenjske spoštujemo. Cenimo. In izjemno smo jih veseli vsakič ko pridejo.
Tudi danes smo pričakovali težko, garaško in odločno tekmo.

Začetek srečanja v dvorani Tabor.

Dobili smo vse. Točke za stokrat pogledat, izjemne borbe, lovljenje žog do sponzorskih panojev, željo, poštenost, zagnanost in predvsem odbojko, ki bi si jo želeli vsi gledat.

Pozdrav nasprotniku.

Res, tak je težko zrihtat prenos takih tekem na televizijski ravni? Je res tak težko?
Tekma je res trajala samo tri nize, ampak samo rezultat pogledat nima smisla. Ker je vredno pogledat celo zgodbo.

Pripravljeni.

Dogajalo se je in odbojka je bila na visokem nivoju.
Hvala za brutalnost, za energijo. In hvala, ker je nekdo do nečesa prišel več kot uro prej.

Pogovor s trenerjem.

Za čisto desetko zlata ekipa in to je bilo danes res… vau, vau in samo vau!

Besedo ima trener.

Ploskam, se derem in sem čisto navdušena.

Žiga ob koncu srečanja.

Kaka inspiracija. V tako kratkem času do takšne kolektivne igre. Do takšnih trikov in predvsem dejstva kaj lahko prinese garanje.

Končnega rezultata nimam. Ker je nekdo rezultat izklopil izjemno hitro.

Lepo je bilo. Res ste poezija od odbojke.

Veselje ob zmagi.

Upam, da pride pred vrata sponzor, ki vas bo tako podprl, da boste znova lahko igrali ligo prvakov.

Pozdrav trenerjev.

Zaslužili bi si.

Aplavz nasprotniku.

Nekje med režami utrinkov.

Vedno iskreni stiski rok.

Trio adijo, ki je užival ve, da gremo višje!

Višina mi je zmanjkala, da bi bili v celoti ob aplavzu.

MalaMo. :*