Select Page

Samo srce ve, da so v resnici najboljše stvari tiste, ki jih nosimo s seboj.

Zgoraj ali spodaj. Zvenela sta noro!

Poštenost, iskrenost, pristnost, hvaležnost, drobne radosti, majhni nasmehi, skrite misli, prekriti koraki, jutra brez konca.

Prva tekma.

Sonce. Morje. Kup norih navijačev.

Skupinska fotografija odbojkaric.

Čevapi z zamudo. Sodi in bobni.

Kapetanki.

Smeh. Tekmovalnost povezana s prijateljstvom.

Trener Žiga ob odmoru.

Odbojka.

Iza na servisu.

Arena Bonifika. Prvič v mojem življenju, čeprav sem bila pri njenem lepem sosedu že kdo ve kolikokrat.

Niso vedeli, da so tak prehitri. 🙂

Čudovita dvorana, idealna za finale pokala v ženski in moški odbojki.

Piši. ZMAGA!

Vzdušje in energija, da je pokalo. Odbojka pa zagotovo najboljša kar je premore naša lepa država.

Končni rezultat prve tekme.

Dve tekmi. Dve zgodbi. En blog. Ena ljubezen. Eno srce. In eno upanje.

Žiga Kos, trener odbojkaric na izjavi.

Maribor proti Kamniku, Kamnik proti Mariboru.

Skupinska fotografija odbojkarjev.

Nova KBM Branik proti Calcitu.

Pozdrav nasprotniku na začetku.

Calcit proti I-Ventu.
Ko je sonce napajalo prekrasen dan, ko je Koper žarel od obiskovalcev, se je začelo žensko finale.

Naj se tekma začne!

Ki je postreglo z vsem, kar bi znali napisat največji dramatiki sveta.

Pomembne točke.

Kakšen prvi niz. Pa to bomo do jutri gledali. Drugi niz. Kaj se je te tu zgodilo? Tretji niz. Vse je mogoče, ko ga dobimo. Četrti niz. Če ga dobimo, dobimo še peti niz. Peti niz. Odštevanje. Dobili smo.

Velik motivator.

Ko so odbojkarice zmagale to fantastično tekmo polno preobratov in predvsem neizmerne volje, želje in energije, sem slišala samo tišino pred sabo in krik svojih prijateljev za seboj.

Rok na servisu.

To je bila tekma, ki je nikoli ne bom pozabili. To je bila tekma, kjer se je vse dalo kupit, samo vsega se vseeno ni dalo kupit.

Žiga spremlja in počiva.

In očitno lahko eni pretiravajo z vsem, ampak na koncu je zmagalo srce, Iza je postala MVP. Tekma, ki je na kavč zalepila še največjega dvomljivca.

Ob koncu.

In moško finale premaknila za samo 20 minut. Ki se je začela čisto zmešano. Prvi niz. Kaj si ti ja nor malo. Drugi niz. Kaj je lahko malo manj fukjeno? Tretji niz. Pa ne no.

Končni rezultat druge tekme.

Odbojkarji niso imeli tistih par sekund. Odbojkarjem je sfalilo tisto malo. Ki je postalo preveč.

Aplavz ob koncu.

Žal se ni izšlo. Žal niso zmagali. Ampak rezultat ne govori realnega stanja tekme. Ki je dobil še enega mariborskega MVP-ja. Alan je odnesel prestižno nagrado.

Streha.

A če smo že pri mariborskih nagrajencih. Pero je vmes ko je tuko po bobnih skupaj z mojstroma sodov in ostalimi mladimi fantastičnimi bobnarji, skočil še na parket.

Podelitev.

V Rokovem in Nejčevem imenu je pobral dve nagradi. Kaj pa te. V Mariboru imamo najboljše doma. In novi so na obzorju.

Iza Mlakar, MVP.

In bila je tema, hladen veter z morja je pihal, ko smo se poslovili. Hvala Koper, za krasni srečanji, za prelepo druženje, za čudovit čas, za vrhunsko odbojko.

Alan Košenina, MVP.

Ploskam vsem, ki razumete in tudi tistim, ki ste na novo odprli besedno zvezo »sestanek z igralkami.« Da se na plesne točke, protokole in enotnost med spoloma ne spustim. Ker na vrh in edini vrh postavljam vse glavne akterje na igrišču, ki so pokazali da se v Sloveniji igra res fantastična, borbena in čudovita odbojka in da naj bosta včerajšnji tekmi dokaz, da imamo res zgodbo. In vesela sem, da jo je prenašal tudi nacionalna televizija.

Srčni objem prijateljev.

Hvala vsem, ki ste z nami preživeli čas na busu. Hvala vsem v dvorani. Hvala vsem, ki ste navijali z nami. Zmagala je odbojka.

Medalje za naše izjemne fante.

In na koncu je pomembno samo to.

Kot zadnji je prišel virtuoz slovenske odbojke.

Ker včasih je padec res boleč, ampak če si vse dal, kar si imel, si v resnici zmagal na vseh področjih.

Na rdeči preprogi ob slovesu.

Ostanite dobri ljudje. Ostanite srčni. In ostanite zvesti svoji poti.

Odbojkarice na rdeči preprogi.

Ker na poti zmeraj je nekdo, ki ga morda niti vidite ne.

In potem še s trenerji.

S poklonom navijačice.

Zaslužen pokal.

Od kod te ti si?

In srce, ki boli.

MalaMo. :*