Včerajšnji večer je bil preprosto magičen.
Začelo in končalo se je točno tako kot se je moralo. Za slavljenca. Za našega trenerja, Velikega.
Škoro je pred dnevi praznoval Abrahama. Seveda tega nihče ne verjame. Kar je vedno fajn, ko si nad 30, pa ti dajo manj in ko še nisi polnoleten upaš, da ti bodo verjeli, da si starejši.
A Škoro, živa legenda je včeraj dobil še eno krasno darilo za rojstni dan. Njegovi fantje so v treh nizih, težko in prigarano premagali ekipo OK Triglav Hiša na kolesih. Ekipo, ki jo imamo tak radi, ki smo jih zmeraj tako veseli, ki igrajo res lepo in vrhunsko odbojko. Borili so se in zasluženo dobivali točke vsak na svoji strani. Večer, ki je ob zvokih bobnov, soda in prijetne publike minil kot bi pihnil in se nadaljeval Škorotu v čast na čagi ne daleč stran.
Bil je to večer, ko smo se smejali vsi. Ko smo slavili vsi. Ko smo zapeli vsi. Ko smo bili vsi ponosni in hvaležni.
Z iskrico v očeh sem videla te krasne fante, ki imajo tako izjemnega učitelja. Videla sem njegove prijatelje, ki ga tako zelo cenijo in občudujejo. Njegovo fantastično družino, ki mu nudi oporo in imamo zaradi nje privilegij gledat na delu virtuoza svetovne odbojke.
Škoro je balzam za dušo. Je trenutek resnice. Je krik jeznega na parketu. Je moč. Je želja. Je upanje. In predvsem je privilegij.
Učiti se. Spoznati. Biti.
Škoro je še enkrat znova pokazal, da si pomemben toliko kolikor imaš veliko srce. Da kar daješ, vrnejo pravi ljudje. Tisti, s katerimi lahko nazdravljaš ob kozarcu vina. Tisti, ki te čutijo. Tisti, ki verjamejo vate.
Kaj vse lahko naredi denar. A kaj vse lahko naredi ljubezen.
Ta na koncu zmeraj zmaga.
Kot je včeraj zmagala fantastična odbojka. Prijateljski stiski rok. Medsebojno spoštovanje. Nasprotnik, ki ga ceniš. Nov začetek. Nov dan. Nova želja.
Ne bojte se sanjati. In ne bojte se, da v novem dnevu ne bi uspeli.
Saj veste, da je vsa moč v vas.
In ob vas.
S poklonom navijačice.
Zmeraj hvaležna tisto prvo srečanje leta in leta nazaj.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić