Select Page

So leta in je leto, ki se poslavlja. Samo ajd, čaf. In prosim, ponovi se v tistih redkih odtenkih, ki so izstopali v tem letu.

Hmm…kakšna je razlika med levim in desnim dresom?

Letu, kjer je šlo narobe vse kar je lahko šlo narobe. Obrnilo se je vse, kot da je čakalo 20 let na ta trenutek. Leto, ki o katerem v prihodnosti ne bom govorila.

Koliko spominov…

Bilo je leto ogromnih premikov, sprememb. Bilo je leto pretresov, bilo je leto polno solz, razočaranj, bolečine, tolažečih objemov.

Tekmi, ki sta nas zaznamovali…igralci, ki so nas osrečevali.

Izgubila sem najboljšega prijatelja in se zavedala, da mi lahko en stavek spremeni življenje. Zavedanje, da imam in nimam, več me je priklenilo na hladna tla, kjer sem kričala in so solze tekle dokler jih ni več ostalo.

Pogost prizor po tekmah.

Zdi se, da to bilo leto 2023 v vrstnem redu…ti dam, ti vzamem, ti dam malo upanja, ti vzamem, daj se še malo bori, daj zmoreš več. Ej, vseeno ni dovolj. In na koncu…ne obupaj, ker je vse to del življenja.
Če je edina stalnica v življenju sprememba je jasno, da jaz res nisem nikoli marala sprememb. Če bi bilo po moje, bi eni igralci igrali 30 let in mi bi nosili iste drese točno toliko let. NK Maribor je v našem mestu eno sonce, ki s seboj prinaša vse kar lahko. In mi smo zvesta vojska, ki sledimo temu čudovitemu klubu. Smo vse kar pojejo pesmi. In tudi vse to kar pesmi pojejo pa nismo. Smo luč v tunelu in nismo vlak. Smo najboljša publika in imamo največje in zelo žalostne kritike. Smo navijači, ki jih v Sloveniji pač ni. In smo navijači, ki verjamemo.

Naši prvi krvodajalski plakati. Ta je bil v Vijol’čni bajti.

Leto 2023 puščamo za seboj. In s seboj nosimo lekcijo. Ker se učimo. Ker se vedno znova naučimo biti drugačni, boljši, bolj odločnejši.

Mo na tekmi z Muro.

Ko sem pred meseci obiskala Pokrajinski muzej, kjer je potekala razstava športa v okviru EYOF-a, so se znova obudili tisti spomini. Videla sem Lukeja praznovati, videla vedno ponosnega Tavaresa in se spomnila tistega slavnega Mertijevega spominka na obrazu, ki nas je pripeljal štenge dalje. Uf, človeka kar zanese od vseh teh spominov. Ki so opomin. Kaj vse zmoremo. Kaj vse premoremo. In kaj vse imamo.
In čeprav v letu 2023 nismo dobili, lahko gremo samo še višje. In bomo dobili. Verjamem, da se lahko ponovijo neverjetne zgodbe z derbija, s krasnih predstav, ki smo jim bila priča. In verjamem, da prihajajo fantastične zgodbe in da se počasi odpirajo nova vrata in močno treskamo stara.

Skriti kotički.

Zato ne morem mimo tega, da rečem hvala. Za vsa spoznanja, za vse boleče korake, ker vem kako pridejo potem dobri časi. Hvala za vse čudovite trenutke na gostovanjih, na poti tja in domov. Hvala vsem, ki ste jih to leto preživeli z mano. Ni jih bilo malo in vsako posebej je bilo čudovita izkušnja.

Moj najljubši stol na svetu!

Hvala, ker sem v Ljudskem vrtu lahko zaprla oči in vedela, da si samo doma lahko pomirim svojo dušo. Hvala, ker še vedno kupujete najboljše artikle v bajtah in na spletu. Hvala vsakemu posebej, ki si kupi letno ali polletno vstopnico. Hvala vsem, ki pridete da uživate in ne kritizirate vsakega, ki zajebe eno podajo. Ali slučajno ne dve. Hvala vsem, ki razumete, da vedno ne moreš bit dober in včasih rabiš samo nekoga, da ti pomaga, da te dvigne. Ker če kdo, vem jaz, ko je zjutraj težko, da je z mano nekdo, ki mi pomaga.

Včasih me navduši fotografija sama.

Hvala vsem, ki nas podpirate iz cele Slovenije in ste zmeraj na naši strani. In še posebej hvala vsem, ki nas ne marate. Ker samo dobri imajo zmeraj tudi sovražnike.

Pozdravi se, Kapetan!

In za konec naj še posebej omenim dva dogodka, ki sta me zaznamovala to leto.
Vijol’čna kri za vse ljudi je zrušila vse rekorde. 289 odvzemov in 309 krvodajalcev na sprejemu so bile lahko zmeraj samo moje sanje. Hvala, ker ste nas podprli v tako velikem številu. Dajmo stopit skupaj v takšnem številu tudi drugo leto. Datum upam da bo potrjen do aprila, načrtovan pa je že. Če se vse poklopi, bo akcija drugo leto v torek in sredo. A o vsem tem v prihodnjih mesecih.

Žarela od ponosa!

Drugi dogodek je Mejo. Teden dni po akciji sem ga morala pustit oditi. Rana je še zmeraj pregloboka. Bolečina preveč močna. Srce preveč žalostno…
2024, čas je, da že enkrat prideš.

Zlata mladina.

Obljubljam…nič ne obljubljam. Nikoli nisem. Nikoli ne bom.
Živim in sem to kar sem. Zvesta sebi zmeraj ostajam.
Zdravo 2024 želim vsem vijol’čnim dušam tega sveta. ?
MalaMo. :*