Nisem Nostradamus. Daleč od tega, da bi znala karkoli kdaj napovedat. Sploh pa ne rezultatov tekem. V tem sem tak slaba, da bolj slaba ne bi mogla bit.
Sem pa čakala, da bo Golica na koncu. In je bila. In še vse, kar sem napisala v prejšnjem blogu se je zgodilo.
Koliko fantastičnih točk, blokov, izjemnih serviranj. In predvsem.
Moštveni duh.
Izjemna sinergija.
In po začetnem segrevanju.
Krasno srečanje.
Veliko pozitivne energije.
Pa Pero je bil nazaj.
Tudi »Črni konj« je prišel.
Pa še bi se našlo.
Hvala za krasno odbojko. Hvala obema ekipama za borbo.
Hvala za krasen večer. Bilo je res lepo.
Na stolu 9, ki ima soseda številko 7 (oni ko bodo šli na koncert bodo rahlo zmedeni).
Lepo srečanje, ker je mladost pokazala.
Da je v Sloveniji doma čudovita odbojka.
In čeprav je Martinovo, je danes slavil tudi OK Merkur Maribor.
Korektna in fer tekma, polna iskanj priložnosti. In tudi kakšne »luknje v predalu.«
Ponosno ploskam. In nekdo zagotovo maha s krilci.
Čeprav z zelo bleščečimi očmi…navijamo in verjamemo.
Pogumno in hrabro. Zagnano in polno garanja.
Vse bi radi že včeraj.
A važen je današnji dan.
Lep vikend in maham jutri vsem, ki se srečamo v Ljudskem vrtu.
Z nasmehom.
Ona, ki večno neke »slika.«
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić