Dragi odbojkarji OK Merkur Maribor, hvala za krasen in res čudovit včerajšnji večer v domači dvorani.
Uživala sem. Smejala sem se. Ploskala ko nora. Tadej, Pero in otroci…poklon. Bravo in vsaka čast.
Zagotovo je nekje desno od mene tempo držala še ena posebna babica. Enega posebnega kapetana.
Ki je z ekipo pokazal.
Da se da.
Da se zmore.
In da se potrpežljivost obrestuje.
Niz tokrat. Drugič znajo bit trije. Samo počasi.
Potrpežljivo. Z vztrajnostjo in željo.
Kakšne točke, kakšna odbojka, kakšna volja.
In predvsem…nobene predaje. V nobenem nizu.
Točka po točka. Zgodba, ki potegne.
Lepo število gledalcev.
In konkurenti, ki so prijatelji.
Pa številni iz ekipe državnih prvakov.
Toliko odbojkarske ljubezni na kupu.
Prelepo. Čudovito. Krasno.
Spoznajte njihovo zgodbo. In bodite del nje.
Zaslužijo si jo.
Ker so borci. In njihova imena bodo zagotovo krojila vrh slovenske in tuje odbojke.
Preprosto imajo nekaj več.
Ker imajo ateja, ki je zagotovo največji med velikani slovenske odbojke.
Najprej kot igralec, danes kot trener.
Pogumno v nove zmage.
Tadej bo na sodih, jaz pa nekje na klopci.
Oder je vaš. Luči zasijejo. Žarite močneje.
Ker vem, da zmorete nemogoče.
Vse je odločitev.
In vse je učenje. Da pridejo boljše stvari.
Čeprav včasih začutimo cmok, čeprav včasih spomin in ljubezen zaboli.
Z nasmehom »zakrpane.«
Ki se je danes vrnila domov.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić