Še enkrat bi te izbrala. Še enkrat bi šla vso to pot. Še enkrat bi bila ena redkih, ki sem hodila na težke tekme. Še enkrat bi uživala ob zvokih Lige prvakov. Še enkrat bi šla skozi to vse.
Še enkrat bi 14 let nazaj premaknila zobozdravnika za gostovanje v Šiški.
Ker si mi v krvi. Ker si moje srce. Ker si moja duša.
Težka sezona je. Življenje je zahtevno. Selitev šele. Ampak zadnja četrtina se je začela. Ni bilo lahko ne od začetka. Ni niti zdaj. Vse se spreminja. Vse odhaja nove poti.
Mi bomo ostali.
Nobena pot ni predolga, nobena želja pretežka.
Po dolgem času sem prevozila pol gostovanja. Včasih pozabljam, koliko kilometrov sem prevozila sama, kolikokrat sem polnila avtomobil. Koliko države videla, koliko tekem obiskala.
Koliko krasnih ljudi spoznala. Koliko videla porazov, remijev, sreče, solz. Bolečine.
Slednje je bilo danes po tekmi videt in čutiti.
Nemoč. Ko obstaneš na remiju. Ko je Jojotov gol dovolj za piko, premalo za zmago, preveč za jezo in žalost.
Ne bom obračala prstov. Ne bom kričala o krivicah in spornosti brez primere.
Na napake so opozarjali najbolj mirni in najbolj spoštovanja vredni. Ker ne priznaš resnice, daš karton. Ta vedno utiša.
Škoda, ker si nekateri sami ne morejo dat kartonov. In nimamo dovoljenja, da jim jih mi damo.
A saj na koncu ni pomembno.
Pomembno je, da smo imeli sončen dan. Da smo imeli varno pot. Da smo bili skupaj. Da smo skupaj verjeli. Da nismo niti za sekundo obupali. Da smo garali. Da smo borili bitko.
Da smo bili, da bi ostali.
Ostaja grenek okus. Tekme. Tekem. Sezone.
Mešane občutke imam in ni mi vseeno. Nikoli mi ne bo vseeno.
Težko je to gledat. Na trenutke tako hudo fejst preveč boli.
Upam, da se ogledala obrnejo v pravo smer.
Ne junija, ne julija, ampak že jutri.
Ne pričakujem sanjskih igralcev, samo srčnosti, borbenosti in predvsem več sreče.
A saj se vse nekje obrne, tudi dobro, ne? Saj tudi cilj pride na najlepše načine za tiste, ki garajo in se borijo?
Ker če kaj, sem se skozi leta naučila eno…lahko nam pojejo najbolj žaljive pesmi, lahko nas zaničujejo, žalijo in ponižujejo…saj vsak da to kar ima? Ali ne?
Velik si, kot imaš veliko srce.
Tudi enkrat sfali kruha, vijolice bodo pa še naprej cvetele.
Se vračamo po premoru. Dvoboj rožič v drugi od devetih tekem zadnjega dela.
Drugi bomo. Ker prej ni konec, dokler nismo mi tak rekli.
Vedno te bom izbrala, NK Maribor. Za zmeraj.
In za konec še dve malenkosti: obraz Ludvika…hvala OŠ Ludvika Pliberška Maribor. Bilo je krasno in čudovito. Za vse zamudnike…preverite na mojem Facebook profilu ali profilu Šole prihodnosti Maribor.
Druga Velikost: Vijol’čna kri za vse ljudi…4. in 5. september 2023. Uradno! Potrjeno! In dogovorjeno. Na koledarje. Da se vidimo. Če pozabite: vprašajte.
Tu smo za vsa vprašanje.
Z ljubeznijo.
Izbrana.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić