Select Page

Moja sreča ima veliko imen.

Če ne bi bil teleskop tak zasnežen, bi svoj sedež s Kalvarije videla tudi to jutro.

Otroški ponos, ko gre z nogometašem na igrišče in se mu uresniči največja želja.

Utrinek kamere.

Pozdrav prijateljev s spodnjega dela tribune.

Prihod.

Goli nogometašev.

Trenutek, ko se ti uresniči želja.

Vrhunska igra ekipe.

Naša prva postava.

Medsebojna ljubezen in spoštovanje tribune.

Ta, s cofkom. 🙂

Tovarištvo soigralcev, ko življenje boli.

Skupinska fotografija.

Kulisa prelepega derbija.

Kapetana.

Toplota po hudem mrazu na tekmi.

Spoštovani. Oboževani. Cenjeni. Izjemni.

Juhica, da bo blog napisan s toplimi rokami.

Minuta molka.

Pogovor s prijatelji po tekmi.

Gospod Čeh, počivajte v miru.

Pozdrav izjemnega.

In kot vijol’čni dirkač…Ivan.

Srčnost nasprotnika, ki ti je bil zmeraj tako ljub.

Samo poglejte te obraze. 😉

Popoldan, ki je postal večer.

Kot ljubiteljica živih zidov: danes jih je bilo preveč.

Belina dneva, ki je postala čar srčnosti.

Ne, niso dobili gola.

Bila je tekma, ko smo se imeli lepo.

Ko boli, življenje potrebuje srčnost Martina Mileca.

Bila je tekma, ko smo bili nekam čudno mirni.

Mojstri na delu.

In bila je tekma, ki je bila naša tekma. Naša v vseh pogledih.

Žan melje dalje.

Imeli smo vse, kar smo potrebovali.

Fotografija tisočih besed.

In zmaga proti celjskih prijateljem je ostala doma. Zasluženo. Brez kančka dvoma.

Vezna genija.

V resnici se danes sploh ne moremo nad ničemer pritoževat. Kak čudno je lahko to, ne?

Stebra obrambe v pogovoru.

Gregorju želimo okrevanje najkrajših trenutkov po tistem res neprijetnem pripetljaju.

Spoštovati in skupaj zmagovati.

In gospodu Čehu, da počiva v miru.

Živi zid. In potem še…

Edino kar res ni ok je to, da se do enajstega marca ne vidimo v Ljudskem vrtu in to bo tudi edina domača tekma doma v marcu.

…eden malo bolj naprej. 🙂

Hvala ekipa, hvala Ivan, hvala Žan. Hvala za mojstrovine. Hvala za čudovite trenutke. Hvala trio M., da ste čudovito odvodili tekmo. Hvala vsem, ki ste prišli na tekmo. To je bilo res lepo.

Trio M.

In hvala vsem, ki ste z nami. Ki ste bili z nami, ko smo bili deveti ali deseti. In hvala, ker ste tu, ko smo drugi.

Menjava Božič za Božičkovića.

Gremo dalje. Murska Sobota, Velenje…in potujemo dalje.

Pogled na semafor je res krasen.

Ne zamerite mi, ker nimam danes pravih besed.

Gospod Mikić, globoko spoštovanje!

A naj bo dovolj, da samo napišem…srečna sem.

Violam v zahvalo.

Z ljubeznijo.

Aplavz vzhodu.

Misel, da je svet prijateljstvo, je lepa misel.

Robi je mojster za vse.

MalaMo. :*