Hitim kolikor lahko. Veselim se. Tako zelo se veselim. In ko stopim v dvigalo vem, da bo na vrhu moje srce kričalo od sreče.
Zamudim nekaj minut. A sedem, kot bi zadela na lotu. Doma sem. In to je vse kar je pomembno.
Čutim to posebno moč. Čutim to neverjetno energijo, ki gre skozi telo in uživam v trenutkih, ki jih prinaša srečanje. Fotografiram, spoznavam nove obraze in sem vesela vseh starih. Tako lepo jih je vse videti. Po času, ki tako hitro beži.
Zdi se še kot včeraj, ko smo po Gorici pomahali jeseni v slovo, danes pa so se že začele pripravljalne tekme za tekme, ki prihajajo. Za derbi, ki bo doma že čez mesec dni. Za pomlad, ki prinaša poletje.
Za pomlad, ki prinaša veselje, smeh, glasove navijačev. Krike in kritike. Poglede in selfije. Spomine in nepozabne pozne popoldneve in večere.
Tribuna, tako lepa si v svoji nepopolnosti. Tribuna, tako čudovita si, ker si naša. Tako posebna, tako drugačna.
Včasih človek misli, da je lahko na takšni tekmi sam, vendar sem imela ves čas občutek, da me obdaja ves svet. Moj vijol’čni svet.
Zahtevno srečanje je prineslo marsikaj. Iskreno vesela pa sem, da je priložnost dobilo toliko različnih igralcev, zgodbe so bile tako zelo različne in posebne.
Vsak del tekme je imel svoje ime in svojo zgodbo. Z goloma pa sta ji dala rezultat Jojo in Vipi.
In s pogledom na tribuno. Očetovo tribuno. Njegov naslednik. Prvič kot igralec po podpisu svoje prve profesionalne pogodbe. Kakšne čudovite zgodbe piše življenje.
Kot je bila ta tekma. Za nekatere samo tekma. Za mene pa prijeten čas in neizmeren vir nove moči.
Te dni, ko ni vsak dan lahek. Ker preprosto res težko prenašam takšno vreme in odpornost izgublja proti moči.
Ta dan, ko se vrnem, da si vrnem.
Lepo je bilo. Bilo je tako zelo lepo.
Na koncu se srečava na delu tribune. In si deliva dvigalo. Prijatelji.
Okoli sebe imamo toliko čudovitih in izjemnih ljudi.
Ki jih na koncu srečam še na hodniku preden se poslovim.
Do naslednjega srečanja, Ljudski vrt.
Vsako je ljubezen na novi prvi pogled. In vsak tak pogled si želim, da nikoli ne bi minil.
Hvala, ker sem lahko delila z vami te korake in to zanimivo bitko.
Pomlad bo lepa. Kot da sem kdaj dvomila v kaj drugega.
Z ljubeznijo.
V srcu mirna.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić