Vedno bom vaša oboževalka.
Vedno mi boste v srcu.
Vedno se bom spominjala čudovitih tekem in norih aplavzov.
Vedno bom ploskala Tadeju na sodih, tudi če bom sama.
Vedno bom prišla, tudi če se mi ne bo dalo.
Vedno bom vztrajala, da spadate med »moje.«
Vedno bom ploskala in verjela.
Vedno bom pogumno klicala vaša imena in bila prepričana do zadnje pike.
Ampak.
To včeraj ni bilo za nikamor.
Zmaga. In lahko noč.
Hvala za čudovit čas in res upam, da je bilo to naša zadnja skupna tekma v sezoni.
Panvita je sicer res izgubila. Ampak srčnost, ki vas je krasila, je tokrat pripadala njim.
V odbojki so drugačna pravila. Tudi okoli zelene barve. In vsega ostalega.
Ostala bom zvesta sama sebi. Za razliko od drugih.
In trmasto vztrajala, da se vse da. Če želiš. Ali pa pač ne.
Ne bom rekla nasnidenje. Rekla bom…naboljše. Pisano skupaj. Namerno.
Z ljubeznijo.
Skrivajoč se za prsti.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić