Select Page

Za čuda mi je glas ostal. Nekak. Ne piskam danes. Tudi Hallsov še ne iščem. Ker včeraj pa sem se drla. Saj se me je čulo. Če zraven mene sedi pa snema. Pa mi nič ne pove. Samo nisem bila jezna.


Res sem uživala. Vsako sekundo. Res, vsak začetek je težki ko sto medvedov. Ampak kaka želja. Igra. Energija. Aplavz. Navijanje. Pa to je bilo noro.

Ljudje so dajali moč. Fantje pa so se metali kot da so v trampolin parku. To je letelo, norelo, laufalo, se borilo kot da se gre za največja priznanja.


Srčnost. Ta srčnost. Ja, saj veš do kod bo šlo. Si realen. Si pa tudi sanjač.


Za prvič je bilo to mojstrsko. Aplavz za vse. Za čisto vse. Bili ste izjemni. Bili ste pogumni.


Velik nasprotnik iz Rusije je pokazal marsikaj. Poklon za zmago in prijaznost.


A kakorkoli pogledamo ta zmaga ni poraz. Ne more bit. Vsi smo se naučili. Vsi smo bili nečemu predani. Vsi smo dali del sebe. Tako ali drugače.


Pa sodi tudi niso tak lahki, če jih moraš čez celo dvorano vlačit. A bilo je vredno. Za vse navijače, ki so tolkli po njih. Za vse tiste, ki ste prišli pa ste bili z nami eno. Bilo je vredno za vsakega v dvorani, za vsakega, ki je prispeval košček te mavrice.


Bilo je vredno. Za te prvake, za te junake. Za te čudovite fante. Ki so se borili. Do zadnje pike. Do zadnjega udarca. Do zadnjega trenutka.
Prvaki, res je bilo tak lepo. Tak fajn.


In vsa ta pozornost. Tak ste si jo zaslužili. Tako je bila vaša. Tako vam jo privoščim vse dni v letu. Za čudovite izjave. Za krasne besede. Za realnost. Za ljubezen. Do odbojke.


Kot tiste otroške minute, ki so ljudem dale krila. Nasmeh na obrazu.
In neznanci, ki zamudijo tekmo zaradi napačne dvorane in pristanejo na sektorju kjer sedim in v hipu najdemo skupno energijo.


In vsi tisti, ki mi z nasmeški kradete skrite kotičke mojih jamic. Ko prihitim s posebno kapo in vem, da prihajam, da odhajam. In da sem, ker mi je včasih dovolj že…pogled.


Dragi odbojkarji odbojkarskega kluba Merkur Maribor, res mi je bilo v čast in ponos bit en mini mali kamenček tega res izjemnega mozaika. V življenju mi je zmeraj največ pomenila srčnost, hrabrost, predvsem predanost in iskrenost.

Imate odlike in vzor ste mladim, ki prihajajo za vami. Mogoče je za vami kar nekaj učnih ur velikanov odbojke, a je tudi velik ponos, da ste igrali s tako krasnimi ekipami. A če komu, mora biti njim v ponos, da so lahko dali roke vam.


Uživajte v odbojki. In ostanite tako izjemni prijatelji kot ste.


Rada vas ima.


V pripravah.


MalaMo. :*