Ne, današnji blog ni o prvi tekmi nove sezone. Ki se začenja z mesečno zamudo. Pardon, začela se bo z več kot mesečno zamudo. Upajmo da naslednji vikend. Če bo vse tak, kot mora bit.
Ta blog namenjam krasnemu srečanju s prijatelji iz Mure.
Po vseh dogodkih zadnjih dni sem res vesela, da so tako hitro stekli pogovori in da so se ekipe dogovorile za srečanja, ki so sicer pripravljalnega značaja.
Imeli smo kaj videt.
Aljoša, pa remi nekaj minut po polčasu. Rudi in Kapetan v izdihljajih tekme za zmago z dvema goloma razlike.
Prijetno srečanje ob koncu krasnega dne, ki je prinesel veliko spoznanj trenerjema in novih izkušenj vsem, ki so stopili na igrišče.
Prijateljske tekme ponavadi obogatim s fotografijami in pokažem kaj, kar ni vidno v neposrednem prenosu. Zato bom tudi danes blog dokaj hitro končala.
Se še enkrat zahvalila za privilegij in priložnost, da sem si lahko pogledala to krasno kuliso najlepšega stadiona. Kako moč ima ta stadion. Ni je podobne na svetu…
In preden končam, tudi tokrat, do dogodka samega. 2. in 3. september.
Sreda in četrtek. Prvič v njeni zgodovini. Vijol’čna kri za vse ljudi. Čez točno tri tedne. Čez 12 dni pa vse podrobnosti. Da je ne zamudite. Da se naročite.
Da se vidimo. Da smo skupaj. Da pomagamo. Da rešujemo življenja. Da smo skupaj ena velika vijol’čna družina.
Ostanite zdravi, skrbite zase in predvsem več se smejte. Več se smejte s prijatelji. Več se smejte z družino, neznanci. Samo mejte se res lepo. In predvsem ne pozabite, da je vse z razlogom in dajmo upravičit te razloge.
Če je priimek dal imenu, potem vemo…od kod prihaja moč v nogah…v mladosti.
Se srečamo na katerem od hribčkov.
Rada vas ima.
Ona, ki odšteva.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić