Odštevanje…

Končno!
Končuje se 2013!
Noro leto je to bilo, prijatelji!
Kaj noro, blesavo do konca!
Od operacije 4.1. se je svet obrnil v drugo smer…
Dobila sem na kilogramih…
…vmes še kakšno težavico z vnetimi očmi ala “zombi.”
Maribor je zmagoval, izgubljal proti na papirju lažjem nasprotniku.
V svojih skritih vodah sem plavala proti toku in se bojevala z “višjimi” silami.
V letu, ki je za mano sem spoznala vso hinavščino kar je premore svet in se rešila nevoščljivcev.
To leto je prineslo toliko dobrega.
Toliko krasnih prijateljev, znancev, novih bralcev, ljudi, ki me imajo radi in še kup tistih, ki si želijo kar ne morejo imet.
Iz nekaterih ljudi sem spravila več kot samo to kar so bili nekoč in eni ljudje so mi pomagali, ko sem pozabila kak vozit avto.
Leto, ko sem spregledala, ko sem dobila novo življenje.
Leto, ko sem si podarila sebe.
Samozavestno, z umetnimi solzicami in ljubeznijo.
Dobila sem malega mačkona, ki sem mu sredi najhujšega dežja reševala življenje.
Zbrala sem na tisoče in tisoče štoplov, papirja, pločevink…
Krvi smo zbrali v ogromni količini.
Matrali smo se na mrazu in vročini, se kuhali na cestah in se borili proti samim sebi.
Leto, ko sem spoznala sebe in ugotovila, da se imam resnično rada takšno kot sem.
Ta blog je zahvala.

neprecenljivo.

Vsem, ki mi pridno pišete sporočila in mislite na mene, vsem tistim, ki ste v tem letu tako ali drugače sodelovali z mano v dobrodelnih akcijah, ki še zdaj pridno z mano zbirate štople in delate ladjice.
Hvala mojim sodelavcem, prijateljem.
Hvala vijol’čnim bojevnikom, vsem, ki ste stali za mano, ko nihče ni.
Tistim, ki ste hodili z mano v Zagreb in bili bitko z zdravimi očmi.
Hvala NK Mariboru in Urošu za današnje veliko presenečenje.
Dejan, Mitja in Marcos…hvala za nekaj, kar gre v najlepše kotičke mojega življenja.
Hvala Mejo, ker si v mojem življenju in me imaš rad.
Poloni, Tinkari, Tatjani, Ines, Katji, Anji, Mojci…
Mojim bralcem z Rokom na čelu, ki mi pokažete da vam je mar.
Izredna hvala Marcos in Leticia. Moje vijolčno srce bo vedno vajino.
Ne morem mimo Mateja, ki mi je toliko pomagal letos pri gostovanjih.
Hvala še komu skritemu, ki se mu zahvaljujem za to, kar nikoli nisem od njega pričakovala in sem mu hvaležna za vse kar je storil za mene v zadnjem času.
Rada bi rekla še velik hvala vsem za pohvale, ljubezen in toplino. Za stisk roke in objeme.
Za vse zmage in poraze, za leto, ko sem pri 32tih sprejela sebe in oprostila tistim, ki mi niso želeli dobrega.
Pozabila sem toliko ljudi in vsem sem zaradi tega opravičujem.
Neizmerno hvaležna za leto spominov in trenutkov za večnost.
Zadnji dan leta se tako poslavlja.
Mogoče me bodo eni danes videli drugače kot ponavadi in upam, da bodo presenečeni.
Z ljubeznijo vijolčne barve se vsem zahvaljujem za to, da sem danes to kar sem.
V tem letu sem postala boljši in srečnejši človek.
Bolj spontan in še vedno nagajiv.
Jutri je nov dan.
Novo leto.
Končali se bodo počasi cirkusi okoli vsega tega, kar mi nikoli ni bilo pri srcu.
Naj bo mir med nami in zmage z nami.
Leto 2014 bo naše leto. Naj prinese vse tisto, kar bi si  želeli za sebe.
Cmooooooooooooooka.
Mala Mo
:*