Kapetan pove kdaj je konec

V življenju sem sprejela kar precej res nekaj res čudnih odločitev. Če kaj, sem se vedno spraševala kam te jaz grem in kaj bo iz mene nastalo.

V življenju sem tolikokrat skrenila in krajšala ovinke (še iz časov avtošole), da se mi je zdelo, da spadam med oni procent ljudi, ki pojma nimajo kam gredo in kaj za vraga se dogaja z mano.

Danes sem najbolj srečen človek na svetu, ker sem točno tu kjer moram biti.

Klikam tipko briši in se sprašujem kako pojasniti ljudem, kar ne vem če znam pojasniti, ker ne vem ali se znam dovolj zahvaliti in ali sem s svojimi dejanji povedala kako srečna sem.

Kako hvaležna. Kako kričim doma od sreče.

V petek sem ob odgovoru, da lahko grem na tekmo spet jokala od sreče ko dež.

Koliko mi pomeni to, da lahko grem na tekmo vedo ljudje, ki me res dobro poznajo in vedo da imam ta klub tako neizmerno rada, tako srečna sem tukaj.

Tako lepo mi je, da že eno uro pred začetkom hitim tja, kot da me bodo pustili pred vrati.

Če kaj, sem se pred tekmo naučila, da si nikoli več ne bo sušila las preden grem na merjenje temperature. A super termometer mi je pokazal da me ima rad, jaz pa sem na sončen stadion prišla kot da bi zadela na lotu.

Tekme z Muro že dolgo niso več lahke, ni več šest komadov in ni več vlakecov po tribuni.

Veliko rivalstvo, a hkrati veliko spoštovanje, ljubezen, prijateljstvo. Veliko ljudi je »naših« in nekako smo povezani za zmeraj.

Tudi ko je mimo mene prišel On. Zdaj celo odprem usta, ko ga vidim in sposobna sem dihati. In sama sebi ne morem verjeti kaj se je zgodilo nekoč, 13 let nazaj…

A naj bo to zgodba o tekmi, ki smo jo dobili. Zmagali. Premagali smo izjemno težkega in discipliniranega nasprotnika.

In to po tem, ko sta Alexandru in Gregor pokazala zakaj je treba zmeraj, ampak zmeraj verjeti vanju.

Pol pa se je v drugem polčasu slika malo obrnila. Pa ni bilo več tak lahko. Čeprav najprej eden, pol pa drugi in izenačenje je bilo tu.

Na tribuni se pogovarjamo kdo bo zabil, ker nekdo bo za Maribor še zabil in rečem, da tekmo pa bo ja odločil Kapetan. Pa ne tisti, ki je bil kapetan 74 minut.

Jasmin je svoje delo opravil svojemu znanju in izjemnemu delo primerno. Pa zdaj ko ni publike, se ga še dodatno čuje. In je to šele navdušuje. In pol je prišel prvi Kapetan in v sodnikovem podaljšku v tistem kaosu zabil gol.

Jaz ne vem kaj ste vi doma čuli, jaz sem se tak drla, da sama sebe nisem čula in svojih misli.

Pojma nismo meli kdo je gol dal, ampak ko je Šalca ime povedal, te smo šele noreli.

Eh, blesavo je blo to vse skup na koncu. Noro, res noro.

Gostje so se jezili na enega svojih večjih zvezdnikov, mi pa smo se veseli in noreli.

Lepo je bilo videti v objemu rivale, ki so prijatelji in res lepo je bilo videti te srečne obraze, ki so pokazali kako lep je fuzbal, kako lepa je lahko zgodba o prijateljstvu, uspehih in predvsem srečnih koncih.

Bil je res krasen večer. Hvala vsem za družbo, za krasne besede, hvala vsem, ker ste zdravi, nasmejani. Hvala, ker ste tako izjemni, srčni, delovni, prijazni. Hvala vsem, ki garate za te uspehe, ki verjamete, vztrajate in se borite.

Hvala, ker vas imamo in hvala, ker ste del naše zgodbe. Hvala, ker imate radi vijol’čno zgodbo in se do konca ne predate. Hvala vsem, ki nas poznate, ne poznate, ste z nami in nas spremljate širom sveta. Vem da je za nami velika vijol’čna vojska in ponosna sem, ker se oglašate od vsepovsod.

Ne vem kako vam povedati kako lepo je bilo. In kako lepo še bo. Nikoli ne bom nehala verjeti v naslov prvaka, tudi če nedotakljivost ne more premakniti sivine v zelenem.

NK Maribor je moj klub, moja čudovita zgodba o sreči, miru in spoštovanju. V teh dneh negotovosti se pripravljam na deveto edicijo akcije Vijol’čna kri za vse ljudi in verjemite, vse bom naredila da bo akcija na stadionu, tokrat v malo drugačni verziji, saj naročanje bo potrebno, a verjemite, vse bomo naredili, da se boste akcije lahko udeležili vsi, ki boste to želeli.

Ko sem korakala proti izhodu z enim izjemnim gospodom, sem se zavedala, da za nami prihajajo velike nove generacije bojevnikov in prav je, da jim puščamo za sabo izjemno zgodovino.

Ne znam izraziti hvaležnosti za ta večer, a verjamem, da se jo čuti tako močno, kot ta čudovita zmaga, ki so si jo fantje še kako zelo zaslužili.

Konec koncev je Martin za 200 dobil rože in ko dobi igralec rože, vemo kako se konča scenarij.

Upam, da se vidimo spet kmalu. In čim prej po tekmi spet na severu.

Rada vas ima.

Ona, ki verjame do konca.

MalaMo. :*