Na današnji dan pred letom dni so izjemni mariborski odbojkarji doma premagali vedno poseben, izjemen in zelo odbojkarski Salonit. Še kot mala deklica sem vedela za ta kraj samo in izključno zaradi odbojke. Na zemljevidu najt je bilo težje, a odbojka je bila že od nekdaj tam preprosto doma.
Dopoldan med pripravo dvorane so mi zaupali, da je bila to prva zmaga nad Salonitom po šestih letih (!!!). No, danes je bila še ena.
Če me poznate in spremljate moje bloge dobro veste, da pišem bloge v večini primerov na tak način, da vidim res celo tekmo, ali pa povežem dve tekmi v en blog.
Tokrat delam izjemo. Ker srce čuti, da mora.
Danes sem videla po mojem glih dve točni v drugem nizu in skoraj cel tretji niz.
Vzdušje pred tekmo je bilo prijetno, ljudje so prihajali in zbrala se jih je lepa številka. Prijazni, navdušeni in polni dobre volje. Nalezljive dobre volje.
Že nekaj dni prej sem napovedovala da bo to boljše od Calcita. Boste rekli, da ni presegla tekme decembra doma? Presodite sami.
Kar sem jaz videla je bilo res samo da se tekmo stoji. Ne morem take tekme sede gledat, ker se bi mi verjetno kadilo pod ritjo. Ker to kak te ti fantje potegnejo, kako vlečejo iz sebe najboljše kaj zmorejo. Pol pa še himno čujejo.
In ja, vzdušje spet za desetko, prava želja, pristop do tekme. Kaj češ lepšega.
Ob 18.18 sem pogledala na uro ko je bilo tekme konec. Ne pozabit, začeli so ob 17h in na drugi strani so imeli zavidanja vrednega nasprotnika.
Poklon vsem za borbo, zagnanost, voljo in predanost svojemu športu.
Rada bi se zahvalila vsem, ki poskrbite, da ti čudoviti navijači niso lačni, ker poskrbite, da imajo tudi s čim za navijat (ste videli te naše nove mojstrske rekvizite? Noro, noro!!!). Oni car na sodih pa tak nima konkurence. Pa ga ne hvalim, ker ga poznam. ?
Četrti set smo tako presedeli na čajih, kot se za zmago spodobi. Pol pa mi brata prideta povedat kdo je skupaj s slovensko košarkarsko reprezentanco. Pustimo kak sem hodila po stopnicah, se skrivala za vrati…a fotografija z živo košarkarsko legendo je uspela in je tokrat ne bom delila v blogu.
Kajti ta blog je še zmeraj zanje. Ker so košarkarji lahko ob 19h začeli s treningom, ker so ti mariborski odbojkarji pokazali še enkrat znova vsej slovenski javnosti da za uspeh ne potrebuješ tujcev, ne pretirano veliko denarja.
Šport, ki ga igraš, moraš imeti preprosto samo rad z vsem srcem in vso dušo.
Hvala vsem, ki ste nama danes na kakršenkoli način pomagali. Ne pozabiva. Ceniva zmeraj.
In 5 fotografij v blogu ni mojih. Samo tiste iz igre. Tadej je bil tak dober in je pofotografiral nekaj dogajanja pred srečanjem.
Želim vam uspešen in čudovit teden, ki prihaja. Ne pozabit prit v torek v Lukno, kjer zadnjo tekmo v ligi prvakinj igrajo odbojkarice, najboljša ženska ekipa daleč naokoli.
Nasmejana do ušes.
Vaša zmeraj.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić