Select Page

Skoraj pol dvanajst zvečer je bilo. Že smo odšli od ograje, mahali, ploskali, čvekali in se že poslavljali, ko je prišel, da gre domov.

Pa sem rekla da grem do njega. Po selfie. Da mu povem, da je car. Da težko prenašam to žaljenje osebe, kot je on. Vendar se vidi, da ima jekleno kožo, meni pa to preprosto ne uspeva. Borka sem. In vedno se bom borila za tiste, ki jih imam rada in jih spoštujem.

Sploh po večeru, kot je bil ta. Ko se mi je zvrtelo pred tekmo in sem celo tekmo trepetala za to, ali bom zvozila ali grem mogoče na Ljubljansko.

Vse se je dobro izšlo.

Tekma je bila težka, zahtevna. Tudi zaspana in naporna.

Pol pa goli v treh potezah. Za zmago Maribora.

Mrežo Aluminija, trenutno prvega na lestvici, sta zatresla z mojstrovinama Dino in Rok.

Sem pa prepričana, da je Dinotov gol že tak gol kroga, zaradi mene lahko napišejo tudi sezone.

Zahtevna, težka tekma, kjer smo jooooj zapeli več kot prevečkrat, ko smo se spraševali, ali smo pri šanku, na tržnici ali preprosto v iskanju sedeža.

Bila je tekma, ko je žitna ploščica rešila ogromno težav (hvala Andreja!), pa tudi tekma, ki ji hvaležno zaploskamo za zmago, za tri pike, za boj proti vrhu, ki pa bo še dolg, zahteven in zelooo zelooo naporen.

Prijatelji smo se spet ujeli nekje. Kak je lepo videt dobre in pozitivne ljudi. Če jih je tak okoli toliko negativnih, ki komaj čakajo na domač kiks.

In predvsem to žvižganje ob polčasu in po tekmi.

Ko si je, ironično, zaslužil aplavz glavni sodnik.

Vendar prijatelji ostajamo skupaj tudi po koncu tekme. Pri ograji delimo mehiške nadaljevanke, spomine, utrinke, kikse in vse kar spada zraven.

In ja,  ko že skoraj gremo domov, zagledamo bojevnika, srčnega in plemenitega. Ne morem da ne bi šla do njega. Ko pa ima tako zelo veliko srce. Ko je tak dober človek.

Ko ima nekaj, kar nima vsak. In tega MalaMo ne pozablja. Ima iskrenost v očeh in ogromno ljubezni v srcu. Vsakič znova me nekaj novega nauči in vsakič znova se zavem, da grem v pravo smer in sem hvaležna.

Tako, pa bom hitro končala ta kratek blog.

Tudi tokrat prepuščam analize »strokovnjakom,« sebi pa le spomine na čas, ko sem bila lahko z ljudmi, ki imajo vse kar rabi moje življenje. Spoštovanje, hvaležnost in ljubezen.

Čestitke fantje za tri točke. V sredo pokal, potem pa začenjamo drugo od štirih rund. Samo pogumno in brez rešpekta. Ker skupaj je svet preprosto…naš.

Doma pa je vedno bit tako zelo lepo…zato hvala…hvala vsem, ki pridete, ker želite vzpodbujati.

Rada vas ima.

Hvaležna.

MalaMo. :*