Tako velik in izjemen pogum si zasluži 0:3 na tabli ob koncu tekme.
Je kak je, kar je včeraj naredil trener je za čisto desetko. No ja, mogoče devetko, ampak za prvo tako resno, hudičevo težko preizkušnjo, je aplavz v prvi vrsti zanj.
Ta pogum, po enem mesecu priprav, na koncu igrat z vsemi štirimi novinci, pa še Kenan prvič v »evropskih vratih.« Mislim da je bilo to izjemno.
Ne rečem…smo pogrešali obraze, ki jih imamo radi, ampak ta tekma z Velurjem, v novih dresih, sredi hladne islandske prestolnice, je bila več kot uspešno.
Po Špirotovem golu sem rekla da bi bilo fajn, če bi dali še dva. Ne vem kdo me je slišal, sem pa ful hvaležna da sta dejansko padla še dva.
Bravo Ata Dino, jaz sem bila na meji solz. Ko sem zvedela da je prišel na svet mali Lamin, sem takoj napisala, da naj da ata gol. In ata je dal gol. Kako darilo za njegovo družino, za nas, za vse, ki smo se tako srčno veselili tega malega člana in zdaj se je rodil na dan, ki ga je ata oplemenitil še z golom. Prekrasno.
Rok pa je z golom iz penala dodal še tisti zadnji košček k izjemni igri minulega večera.
Imeli smo kaj videt, kaj slišal in bilo je resnično zanimivo. Ekipa je pokazala kako močno se bo borila, kako se bo fajtala za vsako žogo, pa tudi za ceno kartona. Za ligo Prvakov gre in tukaj se je videla točno tista zagnanost o kateri je kapetan govoril na letališču.
A fajt ni potekal samo na igrišču. Preko radia Matej, na spletu pa vse možne povezave do prenosa, ki smo jih iskali, si jih delili, se povezovali, se smejali in na koncu le zdržali.
Hvala vsem, ki ste se borili in nam omogočili ta prenos tekme, za katerega smo se borili kot za zadnjo kilo kruha v trgovini, ko si lačen in je to vse kar ti ostane.
Da imamo res radi ta klub pove podatek, da so sporočila piskala kot zmešana, še fb se je vmes začelo dogajat, tako da nam je na koncu vendarle ratalo videt tekmo do konca in te srečne obraze, ki so si to zmago več kot zaslužili.
Res nismo vedeli kaj pričakovati pred začetkom te izjemno težke sezone, vendar je ta prvi test uspel.
Veseli me, da je kapetanski trak ob menjavi kapetana prevzel Martin, saj je njegova srčnost, predanost do kluba in predvsem ljubezen in spoštovanje tako nalezljiva, da si je to več kot samo zaslužil. Prigaral si jo je.
Zato hvala vsem za sporočila, komentarje, hvala vsem za krasne besede in za to pozno tekmo, ob kateri smo nekateri že dremali, pa ne zaradi njene nezanimivosti, temveč smo jo lahko pogledali prav zaradi tega, ker bi lahko kakšen gol padel še ob koncu.
Pohvala celotni ekipi za izjemno energijo, sodelovanje in spoštovanje. In hvala, ker ste zaprli lape še enkrat znova vsem negativcem, ki so danes obrnili obraz. Kar je vse čisto super in fajn.
Vse najboljše še gospodu predsedniku upravnega odbora Davidu Kastelicu ob njegovem rojstnem dnevu, mi pa se vidimo nekaj po 17h na letališču, kamor gremo tradicionalno, pozdravit prvake. To je bilo jasno že v ponedeljek, ko še nismo vedeli rezultata in niti nisem imela še vstopnice za povratno tekmo, ki upam, da si jo bom vendarle lahko ogledala.
Mogoče s kakšnim blogom uletim po letališču, a večja verjetnost bo, da se beremo pozno ponoči po tekmi s Triglavani. Merti pride. ?
Rada vas ima.
Malo zalimana.
MalaMo. :*