Select Page

Na dan, ko je minilo 20 let od najhujšega jutra v mojem življenju, sem se odločila, da se počasi, čisto po moje, sprehodim skozi vrstice zadnje sezone. Obudim kak spomin, pokažem kakšno neobjavljeno fotografijo. Se nasmejem sezoni, ki je za mano.


Jesensko zgodbo poznamo. Bila je nora jesen. Goli so padali, zmage so bile izjemne, po ljubljanskem derbiju smo preživeli hud teden in se poslovili od premalo cenjenega fanta, življenje se je zgubilo nekje med žalostjo in upanju po lepših dnevih.


Vijol’čno kri za vse ljudi smo izpeljali vrhunsko in ponosna sem na 189 odvzemov.
Potem smo preživeli zimo, ki se tak ni kaj hitro končala, saj smo v bundah letali še dolgo po tem ko se je zima poslovila.


Saša je postal vijol’čni bojevnik, nagrada navijačev, ki si jo je resnično zaslužil in sem ploskala kot nora. Fant je v vseh pogledih igralec na mestu in vzor številnim drugim.
Pomlad se je zdela dolga, zahtevna, naporna in proti jeseni zelo težka. Pa smo gurali in plavali proti toku, ki je bil močnejši in močnejši. Vmes smo se zgurali še do zasluženega finala pokala. Z Muro ni bilo lahko, vendar sta bili tekmi zelo zanimivi za javnost, kot za gledalca obeh moštev.


Devet točk prednosti na lestvici kaže, da smo si ta naslov priborili več kot zasluženo. 82 danih golov in samo 34 prejetih pove veliko o bojevnikih, ki so sezono zaključili kot se spodobi.


Pokal smo prejeli krog pred koncem, podelitev pa sem si pogledala kar z vrha svojega stola. Malo ljudi ve, da sem še par prej ležala na urgenci z zdravili, da je minila huda bolečina. Vseeno sem na koncu na sveti travi dvignila pokal in bila ponosna na te fante, v katere nisem nikoli nehala verjeti.


Nekaj dni pred to krasno tekmo s Krškim sva si s Tadejem ogledala še prireditev v ljubljanski Operi, kjer je naša krvodajalska akcija prejela nagrado za družbeno odgovoren projekt, fantje pa so prejeli številna priznanja za uspešno sezono.


Ko sem se že dogovarjala za ogled zadnje tekme sezone, sem pristala v bolnici in se uspešno borila nekaj dni, tako da sem samo dva dni po odhodu domov prispela v Celje na finale pokala, ki pa se ga bom bolj spominjala po dogodkih, ki so se zgodili po tekmi, ne na tekmi sami. Finala žal nismo dobili, smo pa dobili nekaj koristnih kapljic dežja in prijateljstva, ki se nikoli ne bodo končala. Tako kot lani, sem se poslovila od nogometaša, ki se mi je vsidral v srce. A kar je v mojem srcu, bo v mojem srcu zmeraj tudi ostalo.
Lepa novost je tudi ideja o družinskem sektorju in otrocih, ki lahko z igralci doživijo nepozabno doživetje. Hvaležna sem, da sta bili zraven tudi moji zlati prijateljici, ki sta uživali vsako sekundo.


Ne smem pozabit niti zgodbe naj navijača. Vesela sem, da me je prehitela živa legenda Mure. Vseeno pa sem prepričana, da sem z udeležbo pri tej zadevi zbudila marsikoga, ki bo septembra prišel darovat kri.


Če pogledam še malo statistiko minule sezone so številke kar lepe. 34/36 prvenstvenih tekem, 6/6 pokalne tekme, 3 evropske, 7 prijateljskih. Pa še oba treninga. Seveda sem si pogledala čisto vse tekme, le da sem vse te videla v živo. Kar se mi zdi res vrhunsko po sezoni, ki je za mano.


Spoznala sem številne nove ljudi, veliko ljudi nas prepozna in verjame v našo zgodbo.
Krasno se mi zdi, da smo navijači kljub vsemu še zmeraj prepoznavni kot dobri ljudi, ki se septembra dobimo in darujemo kri.


Plemeniti ste ljudje, ki vidite v nas zgodbo, na katero smo zelo ponosni. Že prejšnji blog je govoril o krvodajalstvu, tako da samo v tem le vabilo na akcijo, ki bo 4.9. pod vzhodno tribuno stadiona Ljudski vrt.


Sezona je bila v vseh pogledih posebna. Če mene vprašate rahlo napeta. Za nekatere zelo živčna. Bila pa je predvsem sezona, ko se je zvestoba postavila na test.
Hvala vsem, ki verjamete v vijol’čno zgodbo in ste v njej v dobrem in slabem. In hvala vsem, ki prihajate na tribune pozitivni, polni ljubezni in spoštovanja do grba za katerega navijate.


Igralci slej ko prej gredo…mi pa ostajamo. Ker imamo ta klub najraje na tem svetu.
Naj bo preostanek počitnic nepozaben. Vidimo se kmalu.


Danes se začne prodaja sezonskih vstopnic za novo sezono. Čas je da se sprehodim do Vijol’čne bajte.
Na branje. V novi. Toliko lepega nas še čaka. Naj bo to motivacija za vse težke dni, ki so pred vrati.


Rada vas ima.
Ker si mi v krvi.
MalaMo. :*