Kako krasno je sončno jutro, ko prideš v Center za transfuzijsko medicino Maribor na dan odprtih vrat ob dnevu krvodajalstva. Na ta dan, leta 1945 se je v naši lepi državi prvič odvzelo in konzerviralo 19 flaš krvi. Vau. Kaka zgodba je temu sledila.
No, danes nisem prišla darovat krvi, daleč od tega. Pa tudi jasno je že, da letos ne pridem v poštev. Sem se pa prišla izobraževat.
Po začetnem nagovoru organizatorjev in izvajalcev nam je zdravnica pokazala pot po kateri potuje kri od krvodajalca pa do osebe, ki kri potrebuje. Ker krvodajalsko zgodbo delam že šest let, mi je bil vsak podatek še kako zanimiv.
Nekaj malenkosti sem se naučila, nekaj fotografij naredila, predvsem pa se mi je zdelo izjemno kakšna pot čaka našo kri in kako plemenita je in kaj vse vsebuje.
Na tem krasnem prostoru, kjer je toliko dobre volje, toliko energije, kjer najdete naše fotografije, kjer se zmeraj dobro najeste, kjer spoznate toliko krasnih ljudi…tu pa res ne more bit nič slabega.
Zdravnice so izjemne, posebne in predvsem srčne.
Sestre vas vedno znova sprejmejo z nasmehi in izjemno energijo.
Potem pa je tukaj še naš zlati Rdeči križ Maribor, ki nas zmeraj sprejme tako srčno in tako plemenito.
Vesela sem za ta dan odprtih vrat, ker se ta glas mora slišat daleč in daleč. Predvsem pa se moramo zavedati kaj pomeni kri za naše življenje.
Včeraj si lahko krvodajalec, že jutri morda kri potrebuješ. Tanka je pot in življenje je eno samo.
Kot organizatorka ene najbolj odmevnih akcij v državi se vsak dan trudim, celo leto garam in verjamem, da smo lahko vsi del te krvodajalske zgodbe. Tudi če nimamo pogojev za darovanje krvi, ki bi lahko pomagala. Kajti naš glas, naša energija, naša želja…vse to pripomore da smo človeku človek.
Čez tri mesece imamo Vijol’čno kri za vse ljudi. Osmič.
Hvaležna sem, da imamo akcijo, ki jo bomo nekega dne odnesli v svet.
Je zgodba, v katero verjamem in ponosno sodelujem s tem krasnim osebjem, ki te preprosto vedno znova objame s svojo srčnostjo, predanostjo in ljubeznijo.
Hvaležna sem tej krasni krvodajalski družini za današnji druženji, za to učenje, za to dobro voljo, za vse fotografije na stenah, ob katerih zmeraj obujam spomine. Hvala za to, da na koledarju ponosno vidim nas.
In hvala NK Maribor…ker imamo dogodek, ki je naš velik ponos, kjer navijači pokažejo toliko srčnosti in toliko predanosti.
Hvala vsem, ki ste prišli, pridete vsako leto in boste še prišli. Vsakič ko je prilika se zahvaljujem za vašo humanitarnost in vašo ljubezen.
Danes je bil krasen dan in upam, da bom s tem blogom prepričala še koga.
Da se 04.09.2019 med 8.00 in 14.00 oglasi pri nas. Pod vzhodno tribuno. Da postanete del te družine, ki ima plemenita srca. Ki bijejo za ljudi, ki jim nikoli tega ne bodo mogli povrniti.
A njihovo srce je s tem dejanjem srečno, izpopolnjeno in z novim življenjem dano.
Bilo je res lepo. Pridem spet kmalu. Vi pa le…poglejte na koledarje…označite si pravi datum in pridite.
Saj veste…ena roka je da pomagate sebi, druga pa…druga je pa vaša odločitev za koga je.
Letni blog pa…kmalu. 😊
Rada vas ima.
Ponosna organizatorka.
MalaMo. :*